Kljub mestnemu vrvežu je utrip Sarajeva počasen in sproščujoč. Posnemajte Sarajevčane in tudi vi upočasnite svoj ritem. Verjemite mi, tudi tako boste veliko doživeli.
Torej ste že bili v Sarajevu in obiskali običajne turistične znamenitosti. Kam pa naj gremo tokrat? Kaj naj si tokrat ogledamo? Ponavadi me ljudje – kot Sarajevčanko, ki živi v Ljubljani – sprašujejo takšne in podobne reči, jaz pa jim odgovarjam: »Nikamor. Najprej se samo sprehajajte po mestu, posedajte po bistrojih, obiskujte restavracije in se prepustite uživanju in dobri volji. Naužijte se lahkotnega vzdušja, prisluhnite mestu, poslušajte ljudi in predvsem opazujte mestni vrvež.«
Pogled iz prve vrste
Kje bi lahko bil začetni položaj za opazovanje? Vesna Andree Zaimović, urednica kulturnih in zabavnih vsebin na spletnem portalu Radiosarajevo.ba, predlaga, da za začetek – pod pogojem, da vas ne moti hrup, da ste Baščaršijo videli že ob prejšnjem obisku mesta in da ste ljubitelj mestnega utripa – sedete v bistro in slaščičarno Metropolis pred velikim in razkošnim nakupovalnim središčem SCC na Trgu Bosne in Hercegovine. To je največji trg in najbolj prometno križišče v središču Sarajeva v četrti Marijin dvor. »S pogledom boste objeli staro avstro-ogrsko arhitekturo v kombinaciji s sodobno gradnjo. Stekleni stolpi poslovnih in trgovskih centrov stojijo neposredno nasproti cerkvice sv. Josipa in nacionalnega spomenika – palače Marijin dvor, ki jo je pred koncem 19. stoletja zgradil ugledni češki arhitekt Karlo Paržik,« pojasnjuje Vesna Andree Zaimović.
Njenemu predlogu naklonjeno prikimava tudi Erduana Smailbegović Džaferi, strokovnjakinja za marketing. »Metropolis je izvrsten, saj lahko tam sediš v prijetnem sodobnem okolju, hkrati pa doživljaš ulico. Predlagam pa tudi popolnoma drugačno točko v samem srcu Baščaršije, če vam bo seveda sploh uspelo dobiti stol: vrt stare slaščičarne Ramis. Od tam se vam odpira pogled na Trebević, na Zlatarsko ulico in srce sprehajališča, ki se nadaljuje proti baščaršijskemu vodnjaku Sebilj in nazaj proti centru. Odlične bosanske slaščice in hladan boza (sladka pijača, ki jo pripravljajo s fermentiranjem raztopine koruze).
Tukaj boste vse videli iz prve vrste, hkrati pa boste videni tudi vi.«
Meščanska tradicija je namreč zahtevala, da se človek vsaj enkrat na dan sprehodi skozi šeher (turcizem, ki pomeni mesto) – od Marijinega dvora do Baščaršije in nazaj. Sprehod po tej glavni mestni žili je lep običaj, ki se prenaša iz roda v rod, njen osrednji del pa je nekdanja ulica Vase Miskina, ki so ji zdaj povrnili njeno staro ime, Ferhadija.
Sredi nje stoji še en zelo priljubljen in moderen lokal Vatra. Predlaga ga Mirela Leković, članica priljubljenega dueta Leka in Lela, ki velja za eno najbolj izvirnih skupin na glasbenem prizorišču tega območja.
Plešite do jutra
Mirela je tudi pravi človek za to, da vam pove, kje je mogoče slišati dobro živo glasbo. »Priporočam vam Club Monument (džez klub) v coni za pešce blizu katedrale Srca Jezusovega. Klub je partner Jazz Fest Sarajeva. Če ste po duši nostalgik in radi poslušate dobre stare zvoke brez digitalne 'sintetike', potem morate obiskati klub Kaktus, kultno diskoteko, ki so jo pred kratkim obnovili in v kateri so imele svoje prve nastope številne sarajevske in jugoslovanske rokovske skupine,« našteva Mirela Leković.
Za ples vam priporoča klub Mucha Lucha v ulici Valterja Perića. Gre za posebno doživetje. To so namreč celodnevne zabave na odprtem z DJ-gosti, ki prihajajo z vsega sveta. Zaplešete lahko tudi v lokalih Pussy Galore (tematski večeri in nastopi različnih skupin), Cheers in klubih Obala, Kaktus, Underground in Sloga.«
Malo kulture in miru
Umetnostna galerija BiH, ki se ponaša s čudovitimi stalnimi razstavami, je v poslopju, ki je bilo v začetku 19. stoletja blagovnica Ješue in Mojce Salom. Hiša je bila močno poškodovana med obstreljevanjem Sarajeva z granatami. Zanimivo je, da je vlada Švicarske konfederacije zbrala denar in obnovila muzej.
Od 14. do 22. avgusta poteka Sarajevski filmski festival in takrat to mesto resnično zaživi z vso silovitostjo. Ves dan lahko gledate filme (predvajanje filmov na prostem: Metalac, Vatrogasac, Laško Summer Nights …) in vse noči obiskujete številne prireditve: koncerte, razstave, različne delavnice …
Nato sledi Sarajevo Chamber Music Fest, konec septembra pa še gledališki festival Mess, ki je vrhunec vseh festivalov v tem delu Evrope.
Foto: Shutterstock
V Sarajevu morate obvezno obiskati obnovljeno znamenito Vijećnico, ki je leta 1947 svojo administracijsko funkcijo mestne hiše zamenjala za umetniško in postala sedež Akademije znanosti in umetnosti ter glavna mestna knjižnica. Čas je, da pozabite na strahotne prizore, ko so se nanjo usipale granate, in se posvetite bogastvu, ki ga ponuja ter si odpočijete oči na njenih obnovljenih razkošnih vitražih.
Nujne postojanke
Pred cerkvijo Jezusove spremenitve na gori imajo svoje shajališče šahisti. Foto: Shutterstock
Ko sedite v vrtu Druge hiše, gledate pravoslavno cerkev Jezusove spremenitve na gori iz leta 1940. Cerkev spominja na podobne objekte ob Jadranskem morju, saj je bila prvotno načrtovana za Split, nato pa so jo po spletu okoliščin zgradili v Sarajevu. Po obisku muzeja in kosilu se odpravite nazaj proti mestu, in to skozi najlepši sarajevski lipov drevored – Vilsonovo sprehajališče,« svetuje Vesna Andree Zaimović.
Za večerjo v posebnem vzdušju z vrhunskimi vini in čudovitimi jedmi nam Ida Telalbašić, ki je zadnjih pet let študirala politehniko v Milanu in Londonu, zdaj pa v rojstnem Sarajevu pripravlja doktorat (o sebi trdi, da je potepuhinja in da zna uživati), predlaga restavracijo Četiri sobe gospodje Safije. Lepo doživetje in zanimiva zgodba, ki se skriva v imenu restavracije. Taksistu preprosto recite, naj vas odpelje k Safiji.
Kdo je bila gospa Safija? Govori se o prepovedani ljubezni med begovsko hčerjo Safijo in avstrijskim grofom Johanom. Med bivanjem v hiši gospe Safije se človeku zdi, kot da se je preselil v preteklost, saj je ves lokal ostal takšen, kot je bil pred davnimi časi. Hiša je nastala davnega leta 1910 kot simbol ljubezni, lepote in upora.
Druga nujna postojanka za kosilo ali večerjo je Mahala Kibe ali, kot ji pravijo Sarajevčani, Kod Kibeta (obvezno se je treba vnaprej napovedati). To je kulinarična meka navadnih smrtnikov pa tudi svetovnih zvezdnikov. Na svetu je malo restavracij, ki se lahko pohvalijo s tem, da so si pri njih oblizovali prste, s kruhom pomazali krožnike in sproščeno z rokami trgali kose pite največji zvezdniki filmskega in glasbenega sveta. H Kibetu so namreč v dvajsetih letih, kolikor deluje Sarajevski filmski festival, zahajali v glavnem vsi ugledni gostje te prireditve.
Brez problemov
Mesto ima približno (zadnji popis prebivalstva je bil leta 2008) pol milijona prebivalcev – sicer pa nihče ne ve, koliko se jih je vanj v resnici zateklo med begunskimi tokovi med obleganjem mesta, ki je trajalo dolgih 1425 dni, in tudi še po njem. Mesto se srečuje s številnimi problemi, v katere pa se turist v tistih treh, štirih dneh, kolikor se ponavadi zadrži v njem, zagotovo ne bo poglabljal. Sarajevčani pogosto rečejo »nema problema« in tudi sami se boste nalezli razmišljanja v tem duhu. Seveda ne skrivajo, da težko živijo, a ne dovolijo, da bi težave dobile najpomembnejše mesto v njihovem življenju. Zato je v Sarajevu vedno lepo in turisti (skorajda) nimajo nikakršnih problemov.
Če ste bili v Sarajevu pred vojno, ga morate obvezno obiskati, ker je danes povsem drugačno. Mesto nasprotij, katerega prebivalci živijo v nenavadni simbiozi. Antipod pomanjkanju in še vedno vidnim vojnim ranam so poudarjeni statusni simboli posameznikov in bahavo razkošna nova poslopja, ki se dvigajo v nebo. Tako eno kot drugo – kar je v resnici absurdno – je posledica vojne in vojnega dobičkarstva.
Foto: Shutterstock
***
Trendovski bistroji (kafići)
Delikatesna radnja (zbirališče umetnikov, igralcev, oblikovalcev in postopačev), Opera, Meeting Point, Barhana (bosansko vzdušje, v katerem za dobrodošlico ponujajo različne vrste žganja), Spazio, Caffe Tito (jugonostalgični lokal, ki deluje v Zgodovinskem muzeju).
Pokrita tržnica
Navdušeni boste nad prijetnim vrvežem in vonjem po siru, kajmaku in suhomesnatih izdelkih, ki se prepleta z vonjem po starem marmorju. Mirni kotički
V Radićevi ulici stoji v majhni zeleni oazi v samem središču mesta, ki je namenjena pešcem, knjigarna Buybook, od koder se odpira pogled na most Festina Lente in Akademijo likovnih umetnosti. V isti ulici je še Galerija Boris Smoje, poimenovana po dramskem umetniku, ki se je rodil kot Splitčan, umrl pa kot Sarajevčan.
Ko se naveličate bosanske kave, obiščite francosko pekarno Maison Coco, kjer vas bodo razvajali z vrhunskim pecivom. Navdušena nad šarmom Sarajeva sta pekarno odprla francoska zakonca Floriane Valladon in Julien Cassin. Pogled na mesto
Je najlepši iz stare, opuščene železniške postaje na Bistriku. To je prizor, ki sodi v antologijo, prizor iz filma Valter brani Sarajevo, ko nemški oficir reče: »Sehen sie dieser Stadt? Das is Valter!«
Lahko pa uživate tudi v razgledu iz restavracij v okolici mesta, kot so Park prinčev, Biban, Kibe Mahala in Zmajevac. Prelep razgled na mesto se odpira tudi s terase Hotela Hecco na Ferhadiji.
Izleti v okolico
Vas Umoljani leži na južnih obronkih Bjelašnice na 1350 metrih nadmorske višine. Očarala vas bo čudovita narava, ogledate pa si lahko tudi nekropolo s stečki in slovito Umoljansko džamijo. Avgusta se ljudje pred džamijo vsako leto učijo mevlud, nato pa na prostrani ravnici poteka sloviti umoljanski teferič (piknik).
Kakovostni spominki
Tisti, ki se navdušujete nad Sarajevskim filmskim festivalom, si lahko pri zlatarju Sofiću kupite srce Sarajeva, ki ga je oblikovala Francozinja Agnes B., dolgoletna prijateljica tega mesta in podpornica filmskega festivala.
Uradni spominček mesta je sarajevska kocka, ki jo je oblikoval Aid Rifatbegović: zvonik sarajevske katedrale, minaret Begove džamije, zvonik stare pravoslavne cerkve in sinagoga Stari hram so oblikovani v lesu, in to tako, da jih je mogoče združiti v kocko. Simbolika sožitja (na fotografiji levo).
Morate:
• pokusiti burek v vsaj treh različicah: običajnega – z mletim mesom, secanega – s sesekljanim mesom in buredižke – majhne bureke, prelite s smetano in česnom,
• privoščiti si čevapčiče z veliko čebule, ki jih poplaknete z domačim kislim mlekom (čeprav najprej v tem članku nisem hotela omenjati čevapčičev),
• prisluhniti zvonjenju cerkvenih zvonov ob šestih zjutraj in si ogledati priklanjanje vernikov na dvorišču Gazi Husrev-begove džamije,
• zadnjo noč v tem mestu opazovati luči, ki ponoči utripajo po pobočjih okoli mesta,
• si potešiti žejo z vodo iz Gazi Husrev-begovega vodnjaka; ta voda vas bo uročila, tako da vas bo pot čez čas zagotovo znova pripeljala v Sarajevo.