Tiskane izdaje
Tako kakor za znameniti mesti svilne poti Samarkand in Buhara v sosednjem Uzbekistanu tudi za Konje Urgenč velja, da njegovo bogato zgodovinsko dediščino skrivajo za mejo skrivnostne nekdanje komunistične srednjeazijske države, ki močno omejuje turistično dejavnost.
Mavzolej Turabek kana v Konje Urgenču je eden izmed turkemenskih biserov, ki naj bi pritegnil turiste. Foto: AFP
»Kraj obiskujejo ljudje iz Avstralije, Nove Zelandije in celo Čila,« je povedal Aman Amanov, državni vodnik po zaprašenem kraju, vpisanem na seznam Unescove svetovne kulturne dediščine. Vendar je dodal, da samo 3000 od 200.000 obiskovalcev, kolikor jih vsako leto obišče kraj, ki so ga na Unescov seznam dodali leta 2005, prihaja iz tujine. To je približno četrtina ali petina vseh tujih turistov, ki jih po podatkih uradnih predstavnikov vsako leto obišče Turkmenistan.
Težko do turkmenistanskega vizuma
»Turkmenistanski vizum je bilo med vsemi najtežje pridobiti,« je povedala Charlie Grosso, fotografinja in avtorica potopisov, ki je državo obiskala leta 2012. Osamljeno državo je obiskala med svojim 16.000-kilometrskim dobrodelnim potovanjem, ki so ga poimenovali Mongolsko srečanje. Med potovanjem so motoristi prepotovali pot od zahodne Evrope do Mongolije na majhnih in ne predragih vozilih.
Grossova je povedala, da je moralo miniti skoraj pol dneva, da se je dogovorila s pristaniškimi uradniki, potem ko je prečkala Kaspijsko morje iz Azerbajdžana. »Ljudje so čudoviti – med potovanjem so nam večkrat podarili več melon,« je povedala. »Vendar se moraš na vsakem koraku nenehno spopadati z nepopustljivo birokracijo. Tako res občutiš navzočnost državne oblasti.«
Država s petimi milijoni prebivalcev je ena od petih srednjeazijskih republik, ki so se leta 1991 osamosvojile od Moskve, in je znana po svojih čudaških voditeljih, obsežnih zalogah zemeljskega plina in skrivnostnosti. Toda Turkmenistan se je moral sprijazniti z globalnim padcem cen energentov, zato poskuša poiskati druge vire prihodkov, med drugim tudi prihodkov iz turizma.
Spomenik, ki so ga v mestu Ašgabet v čast predsedniku Berdimuhamedovu odkrili maja letos, je visok kar 21 metrov. Foto: AFP
Aprila je predsednik Gurbanguli Berdimuhamedov izjavil, da mora država diverzificirati gospodarstvo in omejiti porabo. Pred kratkim je odpustil več visokih državnih uradnikov, pristojnih za gospodarstvo, potem ko so se znižale cene zemeljskega plina in nafte, saj z obema energentoma država ustvari več kakor 90 odstotkov svojega izvoza. Turkmenistan je tudi močno devalviral svojo valuto manat.
Prestolnica srednjeveškega kraljestva Horezm
V vodniku, ki je obiskovalcem Konje Urgenča na voljo v angleščini, ruščini in turkmenščini, lahko preberemo sporočilo Berdimuhamedova: »Naša dolžnost do vseh naših prednikov je, da ne samo ohranimo to bogastvo, ampak ga tudi predstavimo vsemu svetu.«
Konje Urgenč je 480 kilometrov oddaljen od prestolnice Ašgabat, obložene z belim marmorjem, in je bil nekoč politično središče srednjeveškega kraljestva Horezm, iz katerega so muslimanski vladarji v 12. stoletju nadzirali velik del Srednje Azije, potem ko so se znebili vpliva mogočnega seldžuškega imperija. Tudi po tem, ko je Džingiskanova vojska leta 1221 razdejala mesto, je Konje Urgenč postal eno najpomembnejših gospodarskih središč na trgovski svilni poti, po kateri so potovale dragocenosti od Kitajske in Indije do evropskih trgov.
Foto: Barbara Hočevar/Delo
Unesco je pohvalil turkmenistansko vlado, da razmeroma dobro ohranja tukajšnjo kulturno dediščino, ter označil Merv, še eno pomembno naselbino v državi, za »najstarejše in najbolje ohranjeno oazno mesto na svilni poti v Srednji Aziji«. Vendar je država zelo malo storila za to, da bi tujim obiskovalcem olajšala dostop do zgodovinsko pomembnih krajev.
V državi tujim obiskovalcem najpogosteje izdajo petdnevni tranzitni vizum, za daljše bivanje pa ponavadi potrebujejo storitve državne turistične agencije in vodnika, kakršen je Amanov, ki dosledno izpolnjuje program potovanja in se izogiba pogovorom o politiki.
»Samo bolj odprt Turkmenistan lahko postane zanimiv turistični cilj,« je povedal Luca Anceschi, strokovnjak za Srednjo Azijo na Univerzi v Glasgowu, in označil turkmenistanski vizumski režim za »enega najbolj omejevalnih na svetu«. Nato je dodal, da Turkmenistan verjetno ne bo posnemal Kirgizije in Kazahstana, dveh drugih srednjeazijskih držav, ki sta pred kratkim uvedli brezvizumski režim za državljane razvitih držav. »Če bi se hoteli odpovedati osamitvi, bi trdni zagovorniki režima gotovo začeli opozarjati, da bi takšen ukrep destabiliziral državo,« je povedal.
Neodkriti Avaza in Karakum
Turistični delavci v Turkmenistanu upajo, da bo poleg dediščine, povezane z nekdanjo svilno potjo, tujce začela zanimati tudi Avaza, več milijard dolarjev vredno letovišče ob Kaspijskem morju, in vulkansko žrelo gorečega plina sredi puščave Karakum.
Pogled na letovišče Avaza ob Kaspijskem morju. Foto: AFP
Krajevni prebivalci so vulkansko žrelo poimenovali »vrata v pekel«, nastalo pa je v času Sovjetske zveze leta 1971, ko se je tu zrušil vrtalni stolp. Žrelo zanima čedalje več radovednih turistov, so turistični delavci povedali tiskovni agenciji AFP pod pogojem, da bodo ostali anonimni.
