Vroclav na razpotju srednjeevropske zgodovine

Vroclav, mesto na zahodu Poljske, že dolgo velja za simbol poljsko-nemške sprave, letos pa bo postal evropska kulturna prestolnica ter poskušal predstaviti svojo zgodovino, v kateri se je večkrat znašel v središču političnih prevratov v srednji Evropi.

Pred drugo svetovno vojno je bilo mesto znano pod imenom Breslau in je pripadalo Nemčiji, naloge kulturne prestolnice pa bo letos opravljalo skupaj s San Sebastianom, baskovskim mestom na severni obali Španije. Vroclav je s 630.000 prebivalci četrto največje poljsko mesto in danes velja za industrijsko in univerzitetno središče z zapleteno identiteto, ki se je oblikovala več kakor tisoč let in na katero je vplivalo zelo veliko kultur. Talilni lonec sredi srednje Evrope je bil v zadnjih stoletjih del Kraljevine Poljske, Češke, Madžarske, Avstrijskega cesarstva, Prusije in Nemčije.

Vroclavu je pripadla čast opravljati naloge evropske kulturne prestolnice ravno takrat, ko so odnosi med Poljsko in Nemčijo – obe državi sta članici Evropske unije in Nata – napeti zaradi sporne zakonodaje, ki jo je sprejela nova konservativna vlada v Varšavi in tako prevzela nadzor nad najvišjimi sodišči in javnimi mediji. Desničarska stranka Zakon in pravičnost (PiS), ki je oktobra lani po osmih letih spet prevzela oblast, znova uporablja protinemško retoriko in podpira evroskepticizem. Poljski pravosodni minister je omenil vojno med letoma 1939 in 1945 v pismu, s katerim je odgovoril nemškemu politiku in evropskemu komisarju Güntherju Oettingerju, poljska provladna revija pa je prikazala evropske voditelje, med njimi tudi nemško kanclerko Angelo Merkel, v nacističnih uniformah. Ostri poljski komentarji so se pojavili po tem, ko je nove poljske zakone kritiziral vodja evropskega parlamenta, Nemec Martin Schulz, ki je izjavil, da sta se na Poljskem zgodila »puč« in »putinizacija evropske politike«.

»Nemcem nič ne zamerimo«

Vendar v Vroclavu ni čutiti nobenih zamer, pravi kiparka in dolgoletna prebivalka mesta Amanda Rozanska: »Nemcem nič ne zamerimo. Pravzaprav jih imamo celo radi, vse odkar so priznali, da je bilo to, kar se je zgodilo, njihova krivda,« je povedala za tiskovno agencijo AFP, ko je pojasnjevala odnos Vroclavčanov do nacistične okupacije Poljske.

Prireditve v kulturni prestolnici so se že začele po tem, ko so se plesalci in glasbeniki odpravili na ulice ter pripravili svojo polifonično pripoved o mestni zgodovini. To so storili pod vodstvom Chrisa Baldwina, ki je pomagal prirejati tudi slavnostne dogodke med londonskimi olimpijskimi igrami.

»Mislim, da bo to najpomembnejše leto v povojni zgodovini Vroclava,« je povedal župan Rafal Dutkiewicz na uradni spletni strani mesta, ko je predstavljal kulturne prireditve, načrtovane v prihodnjih mesecih. »Radi bi pokazali, da je Vroclav zelo odprto mesto na zemljevidu Evrope in sveta.«

Prizorišče detektivskih romanov

Zgodovino mesta je med drugim mogoče opazovati skozi vsakodnevno življenje v predvojnem Breslauu – na ulicah, v restavracijah in bordelih –, kakor ga je opisoval tamkajšnji pisatelj Marek Krajewski v svojih detektivskih romanih o policistu Eberhardu Mocku. Romani so bili prevedeni v 18 jezikov, tudi v nemščino.

Po sovjetskem bombardiranju leta 1945 je bilo porušenega 70 odstotkov mesta in večina nemških prebivalcev je mesto po vojni zapustila. Vroclav so nato naselili večinoma Poljaki iz Lvova, ta je po vojni postal ukrajinski Lviv, privabil pa je tudi Jude in grške priseljence. Judovska skupnost v mestu je zdaj ena najživahnejših v državi, čeprav je slišati tudi poročila o protisemitskih incidentih. Novembra lani je tožilstvo sprožilo preiskavo o protipriseljenskih demonstracijah, med katerimi so protestniki zažgali lutko, ki je prikazovala Juda.

Oranžna alternativa

V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je v Vroclavu nastalo posebno radikalno krilo sindikata Solidarnost, ki je leta 1989 dosegel miren propad komunizma na Poljskem. V mestu se je organizirala nenavadna protestna skupina Oranžna alternativa, ki je protestirala z nadrealističnim humorjem in se je pojavila po tem, ko je režim leta 1981 uvedel vojaško oblast. Člani skupine so se preoblekli v palčke, hodili po ulicah in kričali nesmiselne zahteve, ki so zmedle varnostne sile. Med kričanjem gesel »Svoboda za Sneguljčico!« in »Palčki vseh dežel, združite se!« so zbeganim meščanom delili toaletni papir, ki je takrat veljal za luksuzno blago.

Skupina je torej uporabljala zelo nenavadne metode, ki so jim pozneje priznavali, da so pomagale odpraviti tedanjo strogo cenzuro in politični nadzor ter tlakovati pot k demokraciji. Nato je julija 1997 mesto prizadela »poplava stoletja«, ki je močno utrdila identiteto prebivalcev Vroclava. »Celo huligani so pomagali prenašati vreče s peskom, da bi preprečili poplavljanje vode,« je povedal Grzegorz Roman, županov svetovalec. »Takrat se je končal proces asimilacije v mestu,« je povedal za tiskovno agencijo AFP in dodal, da v mestu zdaj »popolnoma sprejemajo nemško preteklost«. Leta 2008 so v Vroclavu odkrili spomenik skupnemu spominu – graniten zid, narejen iz nagrobnih spomenikov z nemških pokopališč, ki so bila uničena v času komunizma. Pred spomenikom se občasno zbirajo potomci nekdanjih nemških prebivalcev, kadar obiščejo Vroclav.