Za slavo Andermatta je poskrbel Goldfinger ...

... turistični razvoj pa je vrsto let ovirala velika vojaška garnizija.

Objavljeno
22. november 2016 22.49
Milan Ilić
Milan Ilić
Ljubitelji Jamesa Bonda, ki množično romajo na prizorišča, na katerih so snemali filme o tajnem agentu njenega veličanstva 007, so spomladi 2014 z obžalovanjem sprejeli novico, da bodo v švicarskem Andermattu zaprli bencinsko črpalko Aurora. Leta 1964, torej pol stoletja prej, se je, ko so tukaj snemali film Goldfinger, James Bond (Sean Connery) s svojim astonom martinom ustavil pred prav to bencinsko črpalko. Iz avtomobila je stopila Tilly Masterson, Bondovo dekle, ki jo je igrala Tania Mallet.

Lastnik Hotela Aurora je črpalko zaprl, ker se mu ni splačalo vložiti denarja v nujno obnovo skladišča goriva. Namesto črpalke je dal zgraditi nov vhod v hotel. Ljubitelji Jamesa Bonda so tako v Andermattu izgubili eno od Goldfingerjevih prizorišč. Se pa lahko potolažijo s tem, da še vedno obstaja »soba Jamesa Bonda« v hotelu Bergidyll v Andermattu. Soba, v kateri je Sean Connery bival med snemanjem filma Goldfinger, je ostala takšna, kot je bila v šestdesetih letih prejšnjega stoletja.

In prav to je očitno problem Andermatta, slovitega alpskega mesteca, središča doline Urserental. V obeh omenjenih dveh hotelih, pa tudi v Hotelu Monopol-Metropol, v katerem smo preživeli nekaj dni, se je, kot se zdi, čas ustavil že pred leti. Večni problem švicarskega hotelirstva je to, da se z rednim poslovanjem ne da zbrati dovolj denarja za nujno obnavljanje in posodabljanje. Visok tečaj švicarskega franka, velikanski stroški in draga delovna sila številnim manjšim hotelskim podjetnikom ne puščajo veliko manevrskega prostora za naložbe.

Vendar ima Andermatt še en problem, ki ovira njegov turistični razvoj, pravi Miriam Schuler, ki ima na skrbi trženje tega turističnega območja. Več kot 130 let je tukaj nameščena velika garnizija švicarske vojske. Nemajhen del okoliških gora je bil dolgo pod strogim nadzorom vojske, tako da se turizem tukaj nikakor ni mogel razvijati tako uspešno, kot se je razvijal na drugih alpskih območjih. Vojska je bila dolgo časa največja delodajalka in tudi dobra območna stranka za številne izdelke in storitve, skupaj s hotelskimi in gostinskimi, dejstvo pa je, da je bil prav zaradi tega razvoj turizma v Andermattu precej počasnejši kot v številnih drugih alpskih krajih.

Svobodnjaštvo Viljema Tella

Andermatt leži sredi Švice v kantonu Uri. Gre za enega prvih treh kantonov, ki so se leta 1291 povezali v državno skupnost, iz katere se je nato razvila Švicarska konfederacija, ki šteje danes 26 kantonov. Najbolj znana osebnost kantona Uri je vsekakor legendarni borec za svobodo Viljem Tell. Prvi epi, ki opevajo tega junaka, so nastali že v začetku 14. stoletja. V njih ga slavijo kot moža, ki je ubil Gesslerja, tirana, ki je vladal v imenu Habsburžanov. Gessler je menda prisilil Tella, da je z lokom ustrelil v jabolko, ki ga je imel na glavi njegov sin. Tellu je uspelo zadeti jabolko, pozneje pa je Gesslerja ubil. Današnji simbol kantona Uri je podoba Viljema Tella z lokom v roki in geslom Duša Švice.

Z dramo Viljem Tell je legendo o tem junaku po vsej Evropi razširil sloviti nemški pisatelj Friedrich Schiller. K pisanju drame ga je spodbudil potopis o tem delu Švice, katerega avtor je bil prav tako sloviti nemški pisatelj in Schillerjev prijatelj Johann Wolfgang von Goethe.

Blagoslov in prekletstvo posebne lege

Andermatt je bil dolga stoletja pomembna postaja na poti prek Gottharda na evropsko pomembni transverzali, ki območje severno od Alp, torej severno Švico in Nemčijo, povezuje z Italijo. Potovanje čez Gotthard, ki je dolga stoletja trajalo nekaj tednov, in to peš, s konji in drugimi tovornimi živalmi, se je korenito skrajšalo leta 1840. Takrat je bila dokončno zgrajena dovolj široka cesta za vožnjo s kočijami. Andermatt je bil najpomembnejša poštna, kočijaška in gostinska postaja na prevoju Gotthard, prek katerega je v osemdesetih letih 19. stoletja vsako leto potovalo več kot 60.000 ljudi. V tistih časih so sem prihajali številni Angleži, pionirji alpskega turizma.

V drugi polovici 19. stoletja so v mestu zgradili številne hotele. A Andermatt kljub vsemu ni dolgo užival v svojem zemljepisnem monopolu. Leta 1882 so odprli prvi železniški predor skozi Gotthard, leta 1884 pa so skozi predor uvedli redni potniški promet. In prav to je pripeljalo do propada gostinstva in turizma Andermatta. Na srečo se je prav v tistih letih začela zaostrovati politična napetost v Evropi, tako da so se v Švici še pred koncem 19. stoletja odločili, da bodo v svojih Alpah zgradili utrdbe, in to predvsem v masivu Gottarda.

Turizem s poudarkom na preživljanju zimskih počitnic in smučanju se je tudi tukaj postopoma razvijal v 20. stoletju. Prvo smučarsko vzpenjačo so v dolini namestili leta 1937. Drugo so zagnali v začetku šestdesetih let, ko so zgradili tudi prvo kabinsko vzpenjačo. Dodatna spodbuda k razvoju smučarskega turizma so bili uspehi švicarskega smučarskega asa Bernharda Russija v začetku sedemdesetih let. Kljub temu pa so vojaški strateški interesi v tem delu Švice še vedno ovirali razvoj turizma. A stvari so se začele obračati na bolje. Zdaj ko je zgrajen novi predor skozi St. Gotthard, najdaljši železniški predor na svetu (dolg je 57 kilometrov, za redni promet pa ga bodo odprli 11. decembra), postaja turizem glavni adut za celotno območje okoli starega in novega predora.

V neposredni bližini Andermatta so pred kratkim z upoštevanjem vseh ekoloških pravil zgradili igrišče za golf, ki velja za enega najlepših tovrstnih igrišč v Alpah. Poleti je to območje nadvse privlačno za alpiniste, ljubiteljske planince, ribiče, kolesarje, ljubitelje vožnje s starimi vozovi in kočijami, za lastnike starodobnikov … V smučarski areni Andermatt-Sedrun, na obronkih gora, ki povezujejo ti dve dolini, nastaja največje smučarsko območje osrednje Švice, ki se ponaša s 120 kilometri smučarskih stez in 14 vzpenjačami (sedežnicami in kabinskimi), od katerih so nekatere nameščene na povsem novih trasah, ponekod pa so z novimi vlečnicami nadomestili stare. Veliko sredstev vlagajo tudi v spremljajoče objekte in infrastrukturo – in to od topov za ustvarjanje umetnega snega do restavracij. Precejšen del te infrastrukture bo začel obratovati v zimski sezoni 2016/2017. Celoten projekt, ki je stal skupaj 130 milijonov švicarskih frankov (okoli 122 milijonov evrov), pa bo končan pred zimsko sezono 2018/2019.

Turistični delavci tega območja poudarjajo, da leži Andermatt sredi območja, v katerem je kar osem naravnih prevalov prek Alp. Toliko prevalov na enem mestu ne boste našli nikjer drugje na svetu. Seveda je Andermatt tudi ena od postaj na največji turistični poti v Švici: 1600 kilometrov dolga »Švicarska grand tour« med seboj povezuje vsa pomembnejša mesta in vsa najlepša območja v državi. Pot poteka prek petih alpskih prelazov, mimo 22 jezer in 11 krajev, ki so uvrščeni na Unescov seznam kulturne oziroma naravne dediščine.

V gorskem masivu Gotthard izvirajo reke Ren, Rona, Reuss in Ticino, ki od tukaj tečejo v štiri različne smeri. V bližini Andermatta je tudi občudovanja vreden Hudičev most, zgrajen na nedostopnem skalovju kanjona reke Reuss. Ljubitelji vojaške zgodovine prihajajo sem zaradi spomenika ruskemu generalu Suvorovu in njegovim vojakom, ki so tukaj leta 1799 v krvavi bitki premagali francoske čete. To se je dogajalo v drugi koalicijski vojni, v kateri so se Rusija, Avstrija in Velika Britanija bojevale proti revolucionarni Franciji, v kateri je takrat prevzel oblast Napoleon.

Vlagatelj gradi luksuzno naselje

Po Napoleonovih vojnah Švica vse od leta 1815 ni bila vpletena v vojne. To je varna država za bančne naložbe, ki je močno priljubljena tudi med mednarodnimi organizacijami in globalnimi poslovnimi korporacijami, saj imajo mnoge svoje sedeže prav v tukajšnjih mestih. A Švica se je v zadnjih desetletjih spreminjala tudi v – kot to pravijo sami Švicarji – »utrdbo, polno moljev«.

Andermatt je primer mesta, ki izgublja korak s sodobnim razvojem, res pa je, da mu je v zadnjem času uspelo pritegniti pozornost večjih vlagateljev, ki verjamejo v turistične možnosti tega dela Švice. Samih Sawiris, magnat koptsko-egiptovskega rodu, je že uresničil del obsežnega projekta Andermatt Swiss Alps. Ko bodo končana vsa dela, bo zaživelo počitniško naselje s šestimi novimi hoteli s štirimi oziroma petimi zvezdicami, 490 turističnimi apartmaji v 42 hišah in 25 hišami, ki bodo zgrajene v tradicionalnem švicarskem alpskem slogu. Vrednost projekta je 1,59 milijarde evrov.

Sawaris je imel to srečo, da je švicarska vlada Andermatt Swiss Alps izvzela iz Kollerjevega zakona, ki tujcem dokaj strogo omejuje in preprečuje kupovanje nepremičnin v Švici. Poleg tega je Andermatt Swiss Alps izvzet tudi iz predpisa, po katerem je lahko največ 20 odstotkov vseh stanovanjskih enot na določenem območju namenjenih za počitniška stanovanja oziroma hiše, ki nimajo statusa stalnega prebivališča. Cene teh nepremičnin so izjemno visoke – najcenejše stanovanjske enote v Andermatt Swiss Alps so naprodaj po 14.475 evrov za kvadratni meter. Tisti, ki bo kupil katero od teh stanovanj, pa bo v resnici deležen najsodobnejšega vrhunskega luksuza. Mi smo si ga ogledali v Hotelu Chedi Andermatt, ki velja za paradnega konja tega projekta.

Gre za prvi objekt te azijske verige luksuznih hotelov v Evropi. V hotelu s petimi zvezdicami so gostom na voljo razkošne sobe in prostorni apartmaji, dve restavraciji, salon za ljubitelje cigar, »vinska knjižnica«, prostor za ljubitelje sira, razkošno kopališče in športni center. Petnadstropna stavba, ki je zgrajena v duhu tradicionalne arhitekture švicarskih Alp, se ponaša z elegantnimi prostori, v katerih so za izdelavo opreme uporabili izjemno drage materiale. Jean-Michel Gathy, ki velja za enega najbolj zaposlenih arhitektov luksuznih hotelov na svetu, je v Hotelu Chedi Andermatt ponovno pokazal svoj nesporni talent za osvetljevanje notranjih prostorov.