Ženskam pravice niso padle z neba

Ljubljana – Položaj žensk pri nas je boljši kot v drugih evropskih državah, a slabši kot v nordijskih. Pri izobraženosti in odpravi plačnih razlik so bistveno napredovale. Kljub temu da so več kot usposobljene za najodgovornejša mesta v družbi, jih še vedno večinsko zasedajo moški, pojasnjuje sociologinja vzgoje dr. Veronika Tašner z ljubljanske pedagoške fakultete.

Na jutrišnji mednarodni dan žensk bi se morali spominjati pogumnih generacij žensk, ki so za nas izbojevale pravice na številnih področjih od izobraževanja, dela, zaposlovanja, enakega plačila, do volilne pravice in pravice do abortusa. »Tega se mnogi med nami ne zavedajo. Pravice nam niso padle z neba, ampak so bile mnoge težko priborjene. Obenem je to dan, na katerega bi morali opozoriti na še vztrajajoče neenakosti in diskriminacijo marginaliziranih skupin žensk,« poudarja sociologinja kulture, red. prof. dr. Milica Antić Gaber z ljubljanske filozofske fakultete.

Temu pritrjuje doc. dr. Veronika Tašner, ki meni, da se moramo na ta dan pokloniti vsem borkam in borcem za enokopravnost ter spomniti na prehojeno pot. Poleg tega je to praznik vseh žensk, ne več samo cisnormativnih, torej tistih, katerih spolna identiteta se ujema s spolom, ki jim je bil pripisan ob rojstvu.

Nekoč velika slavja

Sogovornici se strinjata, da na osmi marec pogosto v ospredje prihaja potrošniški vidik, vendar zaradi svojega pomena ne more biti tako skomercializiran, kot je denimo valentinovo, čeprav so poskusi v tej smeri. Na to med drugim kaže podatek, da marca – poleg dneva žensk v tem mesecu praznujemo tudi materinski dan – v državo uvozimo največ rož, posebej vrtnic.

Nekdaj so prazniku pripisovali večji pomen in ga slavili bolj množično, se spominja Marija Mavrič, vitalna upokojenka, ki je v teh dneh dopolnila okrogli 90. jubilej. Zaposlene so v službi prejele simbolično darilo, poleg rože še kakšno čokoladno malenkost, uspešnejša podjetja pa so organizirala večja praznovanja, jih odpeljala na kosilo ali celo na izlet. Na ta dan so mnogi pregloboko pogledali v kozarec, praznik so nekateri moški bučneje slavili kot ženske, še opisuje.

Počasni koraki

Dandanes so v družbi določene tendence po zmanjšanju že dosežene ravni pravic, prisoten je tudi seksistični in do žensk žaljiv diskurz, opaža Antić Gaberjeva. Tega je slišati z obeh polov političnega spektra, tako od tistih z malo kot od tistih z veliko družbeno močjo. Med tistimi, ki ga širijo, ne manjka niti nežnejši spol. Čeprav je slovenski indeks enakosti spolov nad povprečjem EU, pri izenačenju pravic napredujemo po polžje. V zadnjem desetletju se je zvišal za sedem točk, od prejšnjega merjenja leta 2012 pa le za dve. Na nekaterih področjih, kot sta delo in zaposlovanje, se neenakost celo povečuje. Medtem ko so mlajše generacije žensk svoje moške kolege pri doseženi izobrazbi močno presegle, tega pridobljenega kulturnega kapitala žal niso prenesle v polje dela in delitev ekonomsko-politične moči, ugleda in prevzema statusno uglednejših položajev, je prepričana sociologinja kulture.

»Najvišja, najuglednejša in najprestižnejša mesta zasedajo moški. V njih vladajo t. i. homosocialna omrežja. Moški vanje pripuščajo samo tiste moške, ki so jim podobni, ženske seveda tja ne pridejo. Njihovi vratarji skrbno pazijo, da vanje ne spustijo ‘nepravih’ oseb, čemur prilagajajo pravila, zakone in postopke,« še analizira Antić Gaberjeva.

Višje ko gremo po hierarhični lestvici, najsi gre za politiko, gospodarstvo ali znanost, manj je žensk, misel dopolnjuje Tašnerjeva. Po njenih besedah je to plod družbenega reda, ki ga je stoletja strukturirala moška dominacija in na njem utemeljen seksizem, zaradi katerega imamo še danes težave denimo z nasiljem nad ženskami in neenako porazdelitvijo gospodinjskega dela.

Različen položaj doma in na trgu dela

Čeprav se sodobni moški bolj vpeti v starševstvo, ostaja skrb za dom in za starejše družinske člane v domeni žensk. Temu pritrjujejo na sektorju za enake možnosti, ki spada pod okrilje ministrstva za delo. V zadnjih letih, naštevajo, so zato s pomočjo evropskih sredstev organizirali medijsko kampanjo, ki je ozaveščala o tem neravnotežju. Ena njihovih odmevnejših akcij je bila spodbujanje dejavnega očetovstva, nege in varstva otroka, k čemur je pripomogla še sprememba zakonodaje o dopustu, ki jim prinesla dodatnih petnajst dni plačane odsotnosti.

Veliko dela jih čaka na plačnem področju, kjer je vrzel med spoloma, zaradi neenakega vrednotenja primerljivih delovnih mest – drugače vrednotimo veščine, znanja in sposobnosti poklicev, ki jih večinoma opravljajo moški – še vedno prisotna. Kot kažejo v ponedeljek objavljeni podatki statističnega urada, so višje in visokošolsko izobražene ženske za svoje delo prejele 450 evrov bruto manj na mesec kot njihovi enako izobraženi moški kolegi. Razlike med spoloma so pri nas že vrsto let med najmanjšimi v EU; dohodek je bil predlani enakomerneje razporejen le na Slovaškem.

Seveda se neenakost ženske prenašajo tudi v pokoj, saj revščina grozi več starejšim ženskam kot moškim. Stopnja tveganja pri starejših od 60 let je bila leta 2016 pri ženskah 20,8-odstotna, med moškimi 13-odstotna, pri starejših od 75 pa pri ženskah 26,6-odstotna, pri moških 10,1-odstotna. Ne glede na nespodbudne statistične podatke, so ženske z življenjem zadovoljnejše kot nasprotni spol.