Tiskane izdaje
Vsako trsno cepljenko obrežejo na dve očesi, jo parafinirajo, razkužijo in skupaj z drugimi zapakirajo v kartonsko embalažo. Tako pripravljene skladiščijo v hladilnici pri štirih stopinjah Celzija, kjer lahko počakajo vse do sajenja v polni kondiciji. In največ njihovih trsnih cepljenk posadijo prav v državah, ki na svetovnem zemljevidu veljajo za domovino najboljše vinske kapljice, v Franciji in Italiji. Povedano drugače: v najboljših vinogradih sveta uspevajo trte, ki so jih vzgojili v Vipavski dolini.
Na Mežnarjevi kmetiji v Vrhpolju so imeli ob našem obisku precej dela. »Lanska 'proizvodnja' je znašala okrog 260.000 cepljenk, letos jih bo še približno dvajset odstotkov več. Delamo bolj ali manj v domači režiji, vendar cele dneve, od jutra do večera, tudi po deset, dvanajst ur na dan. In to kar tri oziroma štiri mesece,« je povedal Boštjan Premrl, ki z očetom Ivanom vodi kmetijo. »Za cepljenje nas je šest, za pripravo materiala delamo po trije oziroma štirje. Ali je toliko časa težko zdržati? Mladi smo kar vztrajni, starejši pa morajo narediti kakšen krajši sprehod več,« se je pošalil sogovornik.
Letos kar četrtino več
»Le z eno nogo ves čas poganjati ta stroj ni ravno preprosto. Pa tudi vztrajati le v eni drži ne,« je dodal. Podoben prizor bi v teh mesecih našli še marsikje v Vipavski dolini. Čas cepljenja novih trsov je namreč prav zdaj na vrhuncu. In čeprav se v Sloveniji že leta občutno zmanjšujejo površine obnovljenih vinogradov, odkupne cene grozdja in cene vina pa ostajajo na isti ravni ali se celo nižajo že več kot deset let, je nekaj nesporno: prodaja trsnih cepljenk, ki jih s pomočjo približno dvajsetih kooperantov vzgojijo v Trsnici Vrhpolje, največji trsničarski zadrugi v naši državi, je zadnja leta naravnost odlična. »Seveda nameravamo pri tej dejavnosti vztrajati. Kar bo odvisno predvsem od potreb trga. Če ta trte potrebuje, še toliko bolj, če ne, bomo količine pač zmanjšali,« pravi Boštjan Premrl, eden od kooperantov Trsnice Vrhpolje.
Ta že vse od leta 1998 količine trsnih cepljenk pridno povečuje. Najbolj prav med letoma 1998 in 2005; leta 2004 so z 2,4 milijona cepljenk postavili svoj rekord. Po kriznih letih, ki so sledila – najhuje je bilo med 2005 in 2010, ko se je njihova proizvodnja v Evropski uniji zmanjšala za več kot polovico –, so lani trgu ponudili poldrugi milijon cepljenk, letošnja proizvodnja pa bo večja še za četrtino, saj jih nameravajo med kupce poslati kar dva milijona. To pa pomeni, da so že zelo blizu količinam iz leta 2004, najboljšega v njihovi zgodovini.
»Čeprav nas zdaj dela manj kot takrat,« prizna Jože Žgur, direktor Trsnice Vrhpolje. V zadrugi so namreč trenutno štirje zaposleni, ki v celoti skrbijo za nabavo materiala, razporeditev cepljenja pri kooperantih in pozneje za dobavo cepljenk kupcem. Največ pozornosti pri proizvodnji trsnih cepljenk je deležen izhodiščni material. Podlaga in cepiči morajo biti prvovrstni, zato opravljajo v vinogradih po vsej Vipavski dolini, v Goriških brdih, na Krasu in v Kopru petletno množično selekcijo, ki je izhodišče klonske selekcije. Leta 2009 so bili priznani prvi slovenski kloni rebule, pinele, zelena, malvazije, sauvignona, refoška, barbere, belega pinoja, chardonnayja, laškega rizlinga, dišečega traminca, radgonske ranine, ranfola, renskega rizlinga, šipona in žametne črnine.
Najboljši genetski material
»Tako našim cepljenkam zagotavljamo najboljši genetski material, ki se kasneje kaže v dobri rasti trsov v vinogradu ter kakovostnem pridelku. Poleg visoko selekcioniranih cepičev ne smemo zanemariti podlage; med temi so na prvem mestu kakovostne ameriške podlage. Naši trsničarji so prav zato posadili brezvirusne klonske korenjake in njihova trtna proizvodnja se je že povzpela na dva milijona podlag, ki so prilagojene našim talnim in podnebnim razmeram,« poudarja Jože Žgur. »Tudi pri cepičih gre za najvišjo stopnjo selekcije, saj so ti testirani na različne bolezni in viruse,« razloži.
Neodvisno, a vendar tesno z roko v roki s Trsnico, deluje tako imenovano Selekcijsko trsničarsko središče Vrhpolje, ki skrbi prav za vzgojo brezvirusnega klonskega sadilnega materiala. S to dejavnostjo se ukvarja že od ustanovitve leta 1991 in skupno delo Trsnice in ministrstva za kmetijstvo že rojeva sadove – v Ložah pri Vipavi je zasajen kolekcijski vinograd z dvainpetdesetimi sortami. Poleg tega trsničarji v Vipavski dolini zadnja leta niso več odvisni od poletnih suš, saj so poskrbeli tudi za urejeno namakanje nasadov. Kajti: zahteve trga so danes neizprosne, prostora za najmanjšo napako pri vzgoji podlag in cepičev preprosto ne sme biti, naključjem, čeprav vremenskim, pa ne gre prepustiti nobene faze vzgoje kakovostne trsne cepljenke.
Šteje izključno kakovost
Te prodajajo po vsej Evropi, na prvem mestu po izvozu je trenutno Francija. Lani so v najboljše francoske vinograde prodali kar 600.000 trsnih cepljenk, letos jih bodo milijon. Enako pomembna sta trga Italije in Avstrije, sledijo Madžarska, Hrvaška in Srbija. »Izvozimo 85 odstotkov trsnih cepljenk. Na domačem trgu smo jih največ prodali leta 2004, zdaj v Sloveniji prodamo le 15 odstotkov proizvodnje,« pravi Jože Žgur. Vprašanje, zakaj doma ne prodajo več, hitro dobi odgovor. »Če surovina ni plačana, je pač ne boš širil.«
V tujini kakovost trsnih cepljenk iz Vipavske doline očitno cenijo. »Kakovost je pravzaprav edina, ki šteje. Da se ti trg, kakršen je, denimo, francoski, odpre, se moraš dokazati, saj je nanj težko priti. Ko pa si enkrat tam, je seveda drugače,« prizna direktor Trsnice Vrhpolje. Na vsakem trgu bi lahko iskali tudi posebnosti: Italijani, na primer, so naročila za rebulo v zadnjih letih za nekajkrat povečali, saj to sorto uporabljajo predvsem za peneča vina.
V Sloveniji za rebulo ni nobenega naročila. Slovenskim vinogradnikom so trsničarji iz Vrhpolja lani prodali le dvesto tisoč cepljenk. Vinogradniške površine pri nas se namreč čedalje bolj krčijo – v zadnjih desetih letih so se zmanjšale za kar 15 odstotkov –, vinogradi pa so vse starejši. Če ima vinorodna dežela Primorska skoraj 6500 hektarov vinogradov, bi morala biti potrebna letna obnova, vsaj za enostavno reprodukcijo, zagotovljena na najmanj 215 hektarih. Toda vse od leta 2000 je obnova krepko pod enostavno reprodukcijo. Če se bo trend nadaljeval, bosta v tem delu Slovenije obstali dve tretjini vinogradov. Napovedi za celotno državo so še bolj črne: strokovnjaki namreč predvidevajo, da bo v prihodnje v Sloveniji obstala samo še polovica vinogradniških površin.
Tradicija, dolga več kot 110 let
Domačih trsnih cepljenk za reprodukcijo vinogradov bi bilo seveda povsem dovolj. Ne nazadnje zadružna Trsnica Vrhpolje in tri zasebne trsnice v Vipavski dolini pridelajo kar polovico letne proizvodnje cepljenk v Sloveniji, pohvalijo pa se lahko tudi z dolgo in lepo tradicijo. Začetek cepljenja v Vrhpolju, kot pove Jože Žgur, sega namreč že v čas dekreta avstro-ogrske monarhije, da pošlje brata Skalicki v Vrhpolje poučevat vinogradnike cepljenja. Tako sta leta 1905 ustanovila cepljarsko društvo; žal je prekmalu prišla prva svetovna vojna, ki je ta razvoj upočasnila. Država Italija, kamor je to območje prešlo po tej vojni, je namreč zavirala nadaljnji razvoj trsničarstva.
A že leta 1946 je bila ustanovljena Kmetijska zadruga Vrhpolje, ki je spet začela proizvajati trsne cepljenke: v tem povojnem obdobju so vinsko trto cepili še v Kmetijski šoli Lože in v Kmetijski zadrugi Vipava. Kmetijska zadruga Vrhpolje je leta 1958 odprla najsodobnejši objekt za proizvodnjo trsnih cepljenk, Trsnico Vrhpolje, v katero so se združili vsi manjši trsničarski obrati na Vipavskem, ta pa je postala tudi glavna proizvajalka trsnih cepljenk in nosilka razvoja trsničarstva v Sloveniji. Leta 1975 so objekt dogradili in mu leta 2003 dodali še dve novi hali, zadrugo pa so leta 1994 tudi zakonsko preoblikovali v specializirano Trsničarsko zadrugo Vrhpolje. In prav tu se vse do danes nadvse uspešno nadaljuje proizvodnja podlag in cepičev kot izhodiščnega materiala ter trsnih cepljenk kot njihovega končnega proizvoda.
