Boštjan Videmšek: Potovanje, ne tekma

Izginili so vsi strahovi. Pred porazom. Pred neznanim. Pred fizično poškodbo. Um je, končno enkrat, molčal.

Objavljeno
02. oktober 2014 11.43
Boštjan Videmšek, Polet
Boštjan Videmšek, Polet
Za mano je bilo približno dvainpetdeset kilometrov teka po gorah, »mesah« in bodikavi puščavi. Koprena nad visokim platojem, skozi katero se je sem ter tja uspelo prebiti nekaj sončnim žarkom, je sredi stare indijanske dežele, popolnoma mitološke krajine južnega Utaha, ustvarjala čudežne podobe. Bilo je tako lepo in nežno in veličastno, da sem, prepričan ateist, na robu planote razmišljal o stvarstvu.

Moral bi biti vsaj malo utrujen ali zaskrbljen; bil sem namreč šele na polovici enega tehnično najbolj zahtevanih ultramaratonov v Združenih državah in svoje prve »ultre« v življenju. Gorski ultramaraton, ki je bil za nas tudi ekipni preizkus in jedro knjige, ki smo jo, še zdaleč ne le tekaško, začeli pisati nekaj minut po prvih treningih, je na daleč deloval grozeče.

Grozeče vabljivo.

Zgodbo Boštjana Videmška iz ultramaratona v ZDA, si v celoti preberite na tej povezavi spletne strani www.polet.si!