Tiskane izdaje
Ljubljana – Kako je mogoče, da je le streljaj čez slovensko mejo kolesarski turizem razvit skoraj do popolnosti, medtem ko pri nas – kljub vsem naravnim danostim za razvoj – ne znamo izkoristiti opaznega porasta števila rekreativnih kolesarjev?
Preverili smo, kje na kolesarskem turističnem zemljevidu je Slovenija, ki ima zaradi svoje lege na stičišču Alp, Panonske nižine in Sredozemlja ter razgibane pokrajine odlične pogoje za razvoj kolesarskega turizma. Če pedala poganjaš 50 kilometrov, se pokrajina popolnoma spremeni, kar je idealno za kolesarjenje, saj omogoča pestro vožnjo in panoramske razglede. Zaradi mediteranskega vpliva je poganjanje pedal na Primorskem možno vse leto, gore pa s svojim hladom vabijo predvsem poleti.
Kolesarska industrija in kolesarski turizem sta že leta močno v porastu, recesijskih let – za razliko domala vseh ostalih panog – sploh nista občutila. Turist kolesar se za obisk določene destinacije odloči zaradi bogate turistične ponudbe, naravnih danosti, predvsem pa kakovostne kolesarske infrastrukture. Če je ni ali je pomanjkljiva, jo bo gotovo obšel.
In prav to se dogaja pri nas. Kolesarska infrastruktura je zelo siromašna. Načrti za gradnjo primarnega in sekundarnega kolesarskega križa ostajajo že več desetletij – neuresničeni.
***
Ne spreglejte jutrišnje izdaje časopisa Delo in objav na spletni strani www.delo.si.
- Česa manjka kolesarskemu turizmu v Sloveniji? (ob 8. uri)
- Uspeh je v sodelovanju in povezovanju (ob 9. uri)
- Prodaja koles raste počasi, a zelo zanesljivo (ob 10. uri)
- To se mora zgoditi kmalu! (ob 12. uri)
