Kolesarji nis(m)o ovira v prometu, temveč s(m)o njegov del

Pri sosedih kmalu do 651 evrov kazni za voznike, ki bodo kolesarje prehiteli pri bočni varnostni razdalji manj kot meter in pol. Pa pri nas?

tor, 04.04.2017, 08:00

Spomladi, ko se število rekreativnih kolesarjev v prometu precej poveča, na asfaltnih cestah naše dežele ti ničkolikokrat postanejo »sovražnik« voznikov osebnih in drugih motornih vozil.

Vozniki ob iskanju pravega trenutka za prehitevanje namreč radi srdito nakažejo, da jim kolesarji predstavljajo oviro, saj njihova navzočnost upočasni motorni promet, kar spodbudi nesoglasja med »motoriziranci« in kolesarji.


Foto: Špela Prelc/Delo

Ne da bi s tem hoteli kategorizirati uporabnike naših cest ali napeljevati k zaostrovanju strasti, a vse prevečkrat se kolesarji znajdemo v nevarnih situacijah, ko smo voznikom v napoto in popolnoma po nepotrebnem izpostavljeni številnim nesrečam. S kričanjem, besnimi pogledi, hupanjem ter srditimi gestami z rokami nam v slogu »nimate kaj iskati na cesti« jemljejo pravico do koriščenja cest.

Vozniška (ne)kultura do kolesarjev se najbolj izraža v zavestnem prehitevanju »na knap«, le kak centimeter stran od krmila, kot da bi hotel šofer kolesarja izriniti s cestišča. Nemalokrat se zato zgodi, ko mora kolesar zaradi nestrpnega voznika zapeljati s ceste ali celo v jarek.

Pa se vozniki zavedajo, da je prehitevanje z minimalno bočno razdaljo ob visoki hitrosti lahko smrtno nevarno?

Če upoštevamo še katastrofalno stanje naših cest (od asfaltnih razpok, lukenj, slabo vzdrževanih bankin), še posebej na robovih cestišča, ki je ponekod celo zasuto s peskom, je možnost trka z vozilom ali padca s kolesa in s tem poškodbe toliko večja.

Za svojo varnost sicer kolesar lahko največ naredi sam, država z mačehovskim odnosom do pomanjkljive kolesarske infrastrukture pa na žalost ne naredi dovolj. Kolesar, ki je eden od ranljivejših udeležencev v prometu, bi se zato moral vsako sekundo, ki jo preživi na cesti, zavedati, da ga vsak trenutek lahko kdo prehiti.

Nekatere evropske države so se že pred časom začele zavedati, da je kolesar v prometu kategorija, ki jo je treba zaščititi. Navsezadnje ta s kolesarjenjem ne troši energetskih resursov, ne onesnažuje okolja in z zdravim načinom življenja ne bremeni toliko zdravstvene blagajne.

V sosednji Italiji so pred kratkim predstavili osnutek zakona o cestnem prometu, ki so ga poimenovali kar salvaciclisti (varuj kolesarje), v katerem je glavna novost prepoved za vozila, da prehitevajo z manj kot meter in pol varnostne razdalje od kolesarja na cestišču. Po zdaj veljavnem italijanskem cestnem zakonu (148. člen) namreč manjka določitev minimalne razdalje voznikov pri prehitevanju kolesarjev.

Drugi odstavek osnutka omenjenega zakona določa, da se za neupoštevanje razdalje, ki je na cesti ob prehitevanju še varna za kolesarje, predpišejo kazni v višini od 163 do 651 evrov. V primeru kršitve zakona predlagajo tudi odvzem vozniškega dovoljenja od enega do treh mesecev, če je kršitelj mladi voznik, pa odvzem do pol leta.

S spremembo zakonodaje želijo zapolniti vrzel v cestnoprometnih predpisih in povišati stopnjo varnosti kolesarjev na italijanskih cestah in s tem prispevati k bolj varnemu sobivanju kolesarjev s preostalimi udeleženci v prometu. Prizadevajo si, da bi zakon začel veljati od konca leta 2017, ko bo šel čez proceduralne postopke.


Foto: Špela Prelc/Delo

V Franciji npr. imajo v cestnoprometnih predpisih določeno minimalno varnostno razdaljo na najmanj en meter v urbanih območjih ter na en meter in pol zunaj naselij. Enako velja v Španiji. Vse kršitve se kaznujejo tako z denarno kaznijo kot s kazenskimi točkami.

Pa pri nas? Bo Slovenija uskladila standarde z evropskimi na področju varnosti v cestnem prometu?

Statistika o prometnih nesrečah kolesarjev nakazuje, da tudi pri nas obstaja potreba po izrecnih omejitvah bočne varnostne razdalje. V letu 2016 je bilo po podatkih, ki nam jih je posredovala policija, v prometnih nesrečah udeleženih 1392 kolesarjev, od katerih jih je 13 umrlo, 179 se jih je hudo telesno poškodovalo, 993 pa jo je odneslo z lažjimi telesnimi poškodbami. Od vseh udeleženih kolesarjev jih je 780 povzročilo prometno nesrečo.

Tudi kolesarji, kot je razvidno iz podatkov, niso »svetniki«. »Vožnja vštric«, neupoštevanje cestnoprometnih pravil in druge kočljive situacije vzbujajo skrb in vedno znova sprožajo nemalo debat na različnih forumih, kjer se krešejo mnenja.

Zakaj se kolesarji v skupinah vozimo dva po dva? Če je skupina bolj raztegnjena, jo je namreč težje prehiteti, z vožnjo »vštric« pa motoriziranim udeležencem omogočimo krajši čas prehitevanja.

Resda kolesarji predstavljamo počasnejši del prometa in vedno več nas je, a nekako bi morali shajati vsi uporabniki cest, od avtomobilistov in motoristov do voznikov tovornjakov, avtobusov, traktorjev in navsezadnje kolesarjev. Za vse voznike, prav tako kolesarje, velja, da moramo biti na cestah strpni ter spoštovati cestnoprometne predpise.

Najbolje se je čim prej sprijazniti z dejstvom, da kolesarji nismo ovira v prometu, temveč smo del njega in da si ceste ne more lastiti nihče.


Foto: Špela Prelc/Delo

Prav zato bi bilo smiselno določiti pravila, da se zagotovi večja varnost vseh udeležencev na cesti. Morda bi bilo smiselno bolj omejiti hitrost, predvsem na odsekih, kjer je število srečanj različnih udeležencev veliko.

Kako torej prehiteti kolesarja brez ogrožanja varnosti in brez kršenja pravil?

Kolesarja prehitevamo le po levi strani in šele ko to dovoljujejo razmere oziroma ko nasproti ni vozečega vozila. Prehitevanje nakažemo s smernikom. Kolesarju se ne smemo preveč približati, saj vedno obstaja možnost za nepredvideno situacijo, bočna razdalja naj bo primerna in naj znaša vsaj en meter in pol. Ko ga obvozimo, na desno stran cestišča zavijemo šele po tem, ko smo ga prehiteli za dolžino varnostne razdalje. In še nekaj − ko vozimo za kolesarjem, mu ne trobimo, saj se lahko ustraši in kaj hitro se lahko zgodi nesreča.

Prijavi sovražni govor