Mestece ob Muri, ki živi od smučanja in piva

Manjše, zgledno urejeno smučišče na avstrijskem Štajerskem že nekaj let obiskuje tudi vse več slovenskih družin, med katerimi je največ ljubiteljev zimskega razvajanja iz Štajerske in Koroške. Do Kreischberga, ki ima 42 kilometrov prostranih in lepo urejenih prog, je namreč iz Dravograda le 140 kilometrov, iz Ljubljane pa dobrih 180.

Smučišče pri nas še vedno ni tako znano kot nekateri drugi večji smučarski centri v Avstriji, vendar ga tudi Slovenci zadnje čase vse pogosteje izbirajo za zimske počitnice ali krajši, eno- ali dvodnevni smučarski izlet. Proge so namreč dobro pripravljene in široke, namenjene tako zahtevnejšim rekreativcem kot začetnikom, pa tudi gneče na smučišču ali pred napravami ob našem obisku ni bilo.

Med smučarskimi progami, ki so kljub zdaj že kroničnemu pomanjkanju naravnega snega zgledno zasnežene in steptane, je v Kreischbergu 17 modrih, 15 rdečih in osem črnih, med katerimi je najbolj priljubljena najnižja, ki pripelje v dolino. Pred letošnjo sezono so odprli dve novi smučarski stezi – Hirschenschuss je široka rdeča proga, idealna za dolge karving zavoje, črna proga 7a pa je nov izziv za bolj izurjene in zmogljivejše smučarje. Poleg otroškega traku in vlečnice je začetnikom na voljo 17 kilometrov lahkih prog in več smučarskih šol.

Do osrednjega dela smučišča, ki leži 1600 metrov nad morjem, kjer prevladujejo položnejše in široke proge, primerne tudi za manj vešče smučarje, obkrožene z restavracijami, otroškim parkom in smučarskim poligonom za otroke in odrasle, popelje iz doline gondola. Ta ima tudi vmesno postajo, od koder se začetniki, ki niso vajeni zahtevnejših strmin, odpeljejo tudi v dolino.

Merjenje hitrosti

Na stalni veleslalomski progi smučarjem merijo čas, na hitrostni pa bodo najpogumnejšim z radarjem izmerili zmogljivost kolen in poguma – najhitrejši dosežejo tudi 80 kilometrov na uro. Do vrha smučišča, ki je na 2100 metrih nadmorske višine – mimogrede, od tod je lep pogled tudi na Triglav –, se lahko zapeljete z moderno gondolo, ki sprejme do deset ljudi, dvosedežnico ali šestimi vlečnicami.

Na drugi strani smučišča je še obnovljena šestsedežnica, deskarjem pa je tik ob lepo urejenem deskarskem Funparku namenjena štirisedežnica. Lani posodobljeni deskarski raj leži na 1900 metrih nadmorske višine, za začetnike so primerne manjše skakalnice, k zahtevnejšim adrenalinskim dogodivščinam pa kličeta industry rail in wallride spine. WM Areno poleg big aira sestavlja tudi največji half pipe v Evropi, na katerem se lahko preizkusijo tudi bolj drzni in zahtevni smučarji. Vsako leto pripravijo tu svetovno prvenstvo v deskanju, pred dvema letoma pa so gostili dvojno svetovno prvenstvo v deskanju in smučanju prostega sloga, s čimer se je to malo smučišče vpisalo tudi med svetovna tekmovalna središča.

Prav posebna zabava na Kreischbergu je spust z zračnicami po treh vzporednih progah, ki imajo posebno vlečnico, na vrh kilometrskega sankališča, kjer si je sanke mogoče tudi izposoditi, pa popelje štirisedežnica. Mladina, ki ji po smučanju ostane še kaj energije, lahko to porabi na trampolinih, za najmanjše pa je v bližnjem gozdičku pripravljena dežela dinozavrov in Kremenčkovih.

Razvajanje ob smučanju

Za tiste, ki bi želeli v Kreischbergu smučati dlje časa, sta tik pod smučiščem lepo urejeni apartmajsko naselje Ferienpark in naselje zasebnih hišic Alps Residence, ki jih je prav tako mogoče najeti, v bližini pa je hotel Relax resort. Več hotelov, penzionov in apartmajev je v mestecu Murau, ki je od smučišč oddaljeno slabih pet kilometrov. V manjšem družinskem hotelu Ferner's Rosenhof, denimo, so za sprostitev in malce romantike po napornem smučanju poskrbeli tudi s skrbno urejenimi savnami in manjšim zunanjim ogrevanim bazenom. Čeprav je pozimi, od decembra do aprila, smučanje glavni del turistične ponudbe regije Murau-Kreischberg, poskušajo v regijo več turistov privabiti tudi z drugo, vzporedno ponudbo. Kar 45 kilometrov tekaških prog je urejenih, kadar snežne razmere to dopuščajo, sicer pa se je ob smučanju mogoče kratkočasiti z daljšimi pohodi po naravi, krpljanjem, drsanjem ali curlingom, ki je na voljo v bližnjem Murauu.

Ponosni na pivo

Slikovito mestece ob Muri, ki se ponaša tudi z manjšo skakalnico in renesančnim gradom iz 17. stoletja, je nekakšna regijska prestolnica z nekaj več kot 2000 prebivalci. Ti so še posebej ponosni na lokalno pivovarno Murauer z več kot petstoletno tradicijo, ki neutrudno obratuje že od leta 1495. Vse od leta 1910 so lokalni pivovarji združeni v kooperativo, da se laže uprejo konkurenci in pritiskom velikih, Murau pa so razglasili za prestolnico tamkajšnjega piva, ki je, kot se radi pohvalijo, zaslovelo tudi onkraj avstrijskih meja. V pivovarni na leto pridelajo približno 220 hektolitrov piva Murauer, za katero pa je dobra samo najboljša naravna voda, pravijo v obratu. Obiskovalcem z veseljem pokažejo in razložijo celoten postopek pridelave piva, v manjšem muzeju pa so na ogled tudi pripomočki, ki so jih pivovarji uporabljali pred dobrim stoletjem. V okoliških restavracijah, tudi v družinskem hotelu Lercher, pa ob večerji ponudijo tudi pokušnjo lokalnih sort piva – k dimljenemu lososu postrežejo pils, h kremni krompirjevi juhi, obogateni z rdečim kaviarjem, sodi svetlo pivo s priokusom banane. Ob divjačini najbolj tekne pivo Schwarzberg, k sladici tris sadnih piv z okusom ananasa, limone in brusnic in za povrhu še kozarček temnega, nedvomnega zmagovalca tistega večera.