Tiskane izdaje
Mi smo še daleč od cilja. Nekaj motivacije nam je položeno v zibelko - tako kot lakota. Temu rečemo osnovna življenjska potreba, da se sploh lahko sprehodimo do lastnega pogreba. Če pa hočemo več od življenja, postane motivacija malce pomembnejši faktor. Vedno ko mi jo omenijo, se spomnim očetove zgodbe o orlu. Orel doživi največjo starost med vsemi ptiči. Lahko doživi tudi sedemdeset let, vendar ima vmes zelo stresno obdobje, kajti da bi doživel tako starost, mora nekje pri štiridesetih sprejeti zelo težko odločitev. Pri tej starosti njegovi kremplji ne zmorejo loviti plena, ki mu služi kot hrana. Njegov kljun toliko zraste in se zvije, da mu komaj kaj hrane uspe požreti. Njegova stara in težka krila se zaradi zbitega perja zatikajo za trup, kar mu onemogoča letenje.
Celotno zgodbo lahko preberete na naslednji povezavi.Polet: Motivacija ali zgodba o orlu
Športnik brez motivacije ne obstaja. Kaj pa mi, običajni ljudje, ki imamo vse, le motivacije ne? Imamo zdravje, službo, družino, prijatelje ...
Objavljeno
31. januar 2017 15.27
Lakota nam vzbudi željo po jedi. Lakota je torej motivacija. Z eno majhno tovarniško napako, kajti lakota pride sama od sebe in potem se nam ni težko motivirati, da bi jedli. Prej bi rekel, da se tu strokovnjaki motijo in da lakota ni motivacija, ampak navaden življenjski proces. Poglejmo uradno definicijo gospe motivacije: Motivacija je psihološki element, ki spodbuja organizem, da ravna v skladu s svojimi cilji. Nanjo lahko gledamo kot na gonilno silo, ki nas prisili, da ravnamo v skladu z nekim ciljem, ali pa to vedenje še dodatno okrepi. Če ste mogoče brali zadnji dve torkovi kolumni, lahko sklepate, da je cilj skupni imenovalec motivacije in cone udobja.
