Teče sanjavo, a z glavo

Andrej Kramer je letošnji LM odtekel v znamenju trojic: dosegel je rezultat 3;33:33.

pon, 30.10.2017, 06:00

Svojo uvrstitev preverite z Delom

Ste se vi, vaši bližnji ali vaši znanci udeležili maratona, polmaratona ali »desetke«? So se vaši otroci udeležili srednješolskega ali osnovnošolskega teka? Po koncu preizkušnje vas gotovo zanima, kako ste se oziroma so se odrezali. Rezultate vseh tekov smo že v soboto oziroma nedeljo zvečer objavili na Delo.si, tisti, ki bi radi svoj podvig videli ovekovečen v fizični obliki, pa si priskrbite ponedeljkov izvod časnika Delo, v katerem je posebna priloga z rezultati vseh udeležencev letošnjega ljubljanskega tekaškega praznika.

Več o ljubljanskem maratonu lahko preberete v našem spletnem DOSJEJU.

Za Andrejem Kramerjem je jubilejni dvajseti Ljubljanski maraton. Prva dva je izpustil, ker takrat še ni tekel, nato pa (p)ostal zvest ljubljanskim ulicam, na katerih se 51-letni Celjan počuti zelo domače in jih dojema kot nagrado ob koncu sezone.

V stalni pripravljenosti

Vsaka stvar se zgodi z razlogom, pravijo, in nekaj že mora biti na tem. Če si Andrej Kramer pred 20 leti med igranjem košarke ne bi zvil gležnja, morda nikoli ne bi obul tekaških copat ter 15-krat nastopil na ultramaratonu Celje–Logarska dolina, 20-krat na LM in, kar je še pomembneje, okrepil svoje zdravje in obogatil krog prijateljev.

Poškodbo je namreč začel zdraviti prav s tekom. Po manj kot letu dni treninga se je odločil, da je čas za prvo tekmovanje: »Nisem načrtoval, da bom že prvič pretekel celotno progo iz Celja do Logarske doline, in sem že nameraval zaključiti, saj sem izpolnil vse zastavljene cilje. Nato pa me je nekdo spodbudil, naj nadaljujem: ker še nisem bil preveč utrujen, sem to tudi storil.« Od takrat je nastopil na skoraj dvesto rekreativnih prireditvah – približno desetih na leto, vsak teden pa preteče vsaj 40 km, zato je v »stalni pripravljenosti«. Poškodb med tekom ni staknil nikoli; verjetno zato, ker ni nikoli pretiraval.

»Ko imaš plan, gre«

»Ne nosim ure in vedno poslušam samega sebe. Tečem sanjavo, velikokrat prepočasi. Vmes veliko pijem, na daljših preizkušnjah pa tudi jem – najraje kruh s pršutom. Verjamem, da bi z intervalnimi treningi bolj napredoval, a ne tečem zaradi tega; tečem zaradi užitka,« pravi 51-letni zaljubljenec v vse oblike vzdržljivostnega športa: poleg teka se ukvarja še s plavanjem, gorskim in cestnim kolesarjenjem, hojo v hribe in tekom na smučeh. »Sem eden redkih, ki se v službo rad zapelje s kolesom, čeprav živim več kot 20 km daleč,« se inženir strojništva, ki v velenjskem Gorenju dela že 28 let, upravičeno pohvali.



Andrej Kramer je včeraj že 19. pretekel 42 km na Ljubljanskem maratonu. Dosegel je rezultat 3;33:33. Foto: Roman Šipić

Človek se začudi, kako očetu treh otrok, 13-letnice ter 20- in 22-letnika, uspeva uskladiti vse aktivnosti, a Andrej Kramer takoj pojasni, da »ko imaš plan, gre«. »Tako, da s sabo vzameš otroke,« ga dopolni žena Jana, tudi sama rekreativna tekačica; že štirikrat zapored je v Ljubljani zmogla 42 km, v preteklosti pa večkrat 21. Z možem želita v bližnji prihodnosti na maraton še v tujino, verjetno bo prva na sporedu Praga.

Kramer ima v koledarju dve stalnici: Logarsko dolino in LM. Rezultat na slednjem zaradi utrujenosti, ki jo prinese 75 km dolga pot po Zgornji Savinski dolini, malce trpi, a – kot že rečeno – rezultat pri njem nikdar ni bil v ospredju: med pogovorom omeni, da je njegov osebni rekord 3;14, med brskanjem po rezultatih pa sem zasledil, da je v resnici tekel minuto hitreje. »LM dojemam kot nagrado ob koncu sezone. Mesto dobro poznam in nimam nobenih logističnih težav, med drugim tudi žena prihaja iz Ljubljane. Proga je zelo lepa, še posebej zdaj, ko maratonci tečemo en krog.«

Drugi krog preteče hitreje

Izpustil je le prva dva – ker takrat še ni tekel. V naslednjih dvajsetih letih je z izjemo leta 2009, ko je zaradi želodčnih težav tekel na 21 km, vselej premagal veliki maraton. »V tem času se je marsikaj spremenilo. Opažam, da je žensk še več kot moških (Jana: A zato tako uživaš med tekom?), nasploh pa danes ogromno ljudi teče. Ko sem pred dvajsetimi leti začel teči, sem bil v Medlogu pri Celju pravi osamelec,« primerja dve povsem različni obdobji rekreacije pri nas. Ta se je po njegovem razbohotila zaradi vse večjih psihičnih pritiskov v službah in dejstva, da naše telo potrebuje fizični napor. »Tek mi da prav to: psihično in fizično zdravje. Med tekom nikogar ne vidim, ničesar ne vem, problemi se razrešijo sami od sebe.«



»Na koncu že sanjaš tisto majico z napisom 'Za mano je 42 km'.« Foto: Roman Šipić

O taktiki na maratonu pove, da zelo rad razporedi moči tako, da lahko drugi krog preteče hitreje od prvega in za povrh še koga prehiti. Psiha je zanimiva reč: »Na koncu že sanjaš tisto majico z napisom 'Za mano je 42 km', zato se še malo bolj potrudiš. Čeprav LM ni poceni, je vseeno ugoden v primerjavi s prireditvami v tujini.«

Kako poceni je največja tekaška prireditev v Sloveniji, se je Kramer lahko prepričal pri naših severnih sosedih, kamor je šel opravit ironmana (3,8 km plavanja, 180 km kolesarjenja, 42 km teka). Nastop na triatlonu je za navdušenca nad različnimi vzdržljivostnimi športi dokaj logična poteza, ironman pa mu je bil povšeči, »ker je najpočasnejši«. Štartnina je znašala 250 evrov: čeprav je triatlon precej večji organizacijski zalogaj od maratona, je to ogromna vsota v primerjavi z »ljubljancem«. A podobni izzivi, ki jih nikoli ne zmanjka, mu dajejo motivacijo za naprej. Med njimi ostaja, »dokler bo volja«, Ljubljanski maraton – veliki, seveda.

Prijavi sovražni govor