Teci, teci, teci ... čez rdečo črto!

V dolini potoka Bistre, dobrih pet kilometrov od središča Črne na Koroškem, je bilo sedem stopinj pod ničlo, ko so se na tekaškem poligonu na travniku pod turistično kmetijo Plaznik začeli zbirati prvi udeleženci osmega državnega turnirja v krpljanju. Kar 136 otrok, mladostnikov in odraslih z motnjo v razvoju iz 28 zavodov, varstveno-delovnih centrov in društev iz vse Slovenije se je pomerilo na razdaljah 25, 50, 100, 200, 400 in 800 metrov, najbolj vzdržljivi pa v krpljanju na 1600 metrov.

Iz novomeškega varstveno-delovnega centra je na Koroško prišlo šest tekmovalcev. Vsi so se pomerili v krpljanju na stometrski razdalji. Njihova spremljevalka Andreja Lešnjak je povedala, da so zadnji snežni trening opravili pred štirinajstimi dnevi, v dneh pred tekmovanjem pa so udeleženci turnirja kondicijo nabirali kar na sobnih kolesih. »Snega pri nas ni,« je pojasnila Lešnjakova. A Dolenjci so bili kljub pomanjkanju vadbe na snegu optimistično razpoloženi, največ upov pa so stavili na svojo varovanko Polono Komljanec. »Seveda tudi drugi računajo na medalje,« je bila odkrita Lešnjakova, ki je svojim tekmovalcem govorila, da so medalje sicer fine, a jih ni dovolj za vse, sploh pa niso najpomembnejša stvar na svetu.

Barve zasavskega varstveno-delovnega centra je zastopalo pet tekmovalcev, ki so se pomerili v razdaljah na dvesto in štiristo metrov. »Tudi pri nas nimamo snega, zato smo se sprehajali in telovadili,« je o pripravah na turnir povedal njihov učitelj Domen Pociecha.

Krplja lahko vsak

Krpljanje ima med športniki specialne olimpijade že dolgo posebno mesto. »Z njim se v društvu Specialna olimpijada Slovenije ukvarjamo od leta 2003. Krpljanje smo prvič videli v tujini in ga nato demonstrirali domačim trenerjem, naslednje leto pa so se v njem že pomerili prvi tekmovalci,« je povedal Silvo Polc, vodja tekmovanja v Črni na Koroškem. Krpljanje je po njegovih besedah primerno tako za osebe z zelo nizkimi motoričnimi in intelektualnimi sposobnostmi kot tudi za motorično spretnejše.

»Teci, teci, teci ...« so spremljevalci spodbujali svoje tekmovalce na startu dvestometrske preizkušnje. Začetek tekme se je sicer nekoliko zavlekel, saj je bilo prizorišče veliko, tekmovalci pa razkropljeni. A čakanje, da se na startu pojavi še ta ali oni, ni povzročalo slabe volje. Tudi kakšna ponovitev starta ne, če je kdo hotel prehitro proti cilju. Med tekom pa ... Poleg pol metra dolgih in sedemnajst centimetrov širokih krpelj so težave povzročale še kape, ki so lezle čez čelo, premalo tesno zapete rokavice, prevelike smučarske hlače, ki so silile k tlom, zato so učitelji vpili: »Pusti kapo! Drži hlače in samo napreeej.«

In je pomagalo. Spodbujanje namreč. Turnir je bil priložnost za predstavitev dobre forme in potrditev odlične pripravljenosti štirih tekmovalcev, ki bodo Slovenijo zastopali v krpljanju na zimskih svetovnih igrah specialne olimpijade, ki bodo v Schladmingu med 14. in 25. marcem. Tja bodo odpotovali Vinko Rešetar in Albin Kolar (oba CUDV Dobrna), Barbara Peterka (CUDV Radovljica) in Simona Polajšer (CUDV Črna na Koroškem). Pomerili se bodo v krpljanju na sto, dvesto in štiristo metrov ter v štafeti štiri krat štiristo metrov. »To je bila že dolgo moja želja. Vsak teden treniram. Ob četrtkih. Potrudil se bom po svojih najboljših močeh,« je Vinko Rešetar izjavil po predtekmovanju v Bistri, kjer je bil z mislimi že v Schladmingu. Tudi Simona Polajšer pridno trenira. »Najtežje je, ko med tekmo nimam več kondicije,« je priznala zelo vzdržljiva in marljiva tekmovalka iz Črne.

Proti poldnevu je sonce prijetno ogrelo sončni del prizorišča turnirja. Soncu je mežikalo tudi osem tekmovalcev z Vrhnike. Najmlajši med njimi je bil osemletni Timi. »Na nobenem tekmovanju ne manjkamo, toda naši otroci, naši sončki, imajo najrajši pohode,« je povedala njihova spremljevalka Eva Flisar.

Specialna olimpijada ne izključuje

Šport je za osebe z motnjo v razvoju pomemben ne samo zaradi dviga samozavesti, temveč tako krepijo gibalne sposobnosti, telo torej, pa tudi duha. Redna telesna dejavnost jih varuje pred dodatnimi zdravstvenimi težavami. Vendar ni bilo vedno tako. Še nedavno je veljalo, da naj bodo ljudje z motnjo v duševnem razvoju čim bolj pri miru, ker so že tako prizadeti in res nima smisla, da bi mučili še njihovo telo. A rek Zdrav duh v zdravem telesu velja tudi zanje. To so prvi v Sloveniji ugotovili Črnjani, ki so v osemdesetih letih na tem področju orali ledino in se lotili aktivnosti najprej na lokalni ravni. »Desetletje kasneje je nekdanji direktor črnjanskega centra za usposabljanje, delo in varstvo Marijan Lačen pripeljal specialno olimpijsko gibanje v Slovenijo. Danes lahko rečem, da je to vseslovensko gibanje med populacijo z motnjo v razvoju,« je povedala direktorica CUDV Črna Vojka Lipovšek Polc. Ti ljudje po Lačnovih besedah ne kličejo le: Postavite nas na startno črto! Kličejo nam: Dajte nam možnost, da dosežemo ciljno črto! Smisel specialne olimpijade je po njegovem celoletna vadba. V nasprotju z vrhunskim športom, ki izloči vse, ki niso vrhunski športniki, specialna olimpijada ne izloči nikogar, pač pa vsem da možnost za uspeh.

Najboljšim trem iz vsake kategorije so organizatorji obesili okoli vratu medalje, vsem drugim pa podelili priznanja. »Tekmovanje ni pomembno le zaradi športnih rezultatov, čeprav jih z njimi učimo sprejemati ne samo uspehe, temveč tudi poraze. Kar prav tako šteje in je izredno pomembno, je druženje in tkanje novih prijateljstev,« je opozorila Vojka Lipovšek Polc. Udeleženci tekmovanja so se zato zgodaj popoldne poslovili od tekmovalnega prizorišča v Bistri in se odpeljali v dolino, kjer jih je čakalo skupno kosilo, po njem pa zabava in druženje.