Vse poti vodijo na kopasti vrh

Če potegnemo črto, bi na Kronplatzu vse označili z odliko, le na skok v smučarskih čevljih naravnost na smučišče pozabite

Fri, 26.02.2016, 21:00

Dolomiti Superski

Dvanajst smučarskih območij (Kronplatz, Cortina, Alta Badia, Val Gardena/Alpe di Siusi, Val di Fassa/Carezza, Arabba/Marmolada, Sextner Dolomiten, Val di Fiemme/Obereggen, San Martino di Castrozza/Passo Rolle, Valle Isarco, Alpe Lusia – San Pellegrino, Civetta) je združenih pod okriljem Dolomitov Superski. Na 1200 kilometrih prog vsak najde nekaj po svojem okusu in svojemu smučarskemu znanju primerno.

Ko smučarja ali deskarja žičniška naprava enkrat povleče na kopasti vrh gore Corones in ko se na lastne oči prepriča o razsežnosti prog, je takoj jasno, zakaj za mnoge ljubitelje zimskih športov že leta in leta obstaja samo eno smučarsko središče – Kronplatz.

Če za hip pustimo ob strani vse prednosti, ki jih ponuja smučanje na Kronplatzu (Plan de Corones po italijansko), je za marsikoga največja slabost, ker je nastanitev tik ob progi bore malo. Pa še ta, ki je, ima precej navite cene. Da se na zasnežene strmine zapodite naravnost s praga apartmaja ali hotela, je večinoma izjema, pohvalno pa je, da mimo okoliških vasi kroži smučarski avtobus, zato lastnega prevoza do smučišča niti ne potrebujete.

Široke, brezhibno urejene

Ker so glavne odlike Kronplatza, ki leži na Južnem Tirolskem, da so široke in dolge proge ne glede na vremenske razmere odlično pripravljene, je ta povsem upravičeno sinonim za vrhunsko preživljanje smučarskih počitnic. Območje v dolomitskem gorovju ponuja skupaj več kot 100 kilometrov vedno pripravljenih 60 prog vseh težavnostnih stopenj. Ne smemo zanemariti bistva, da vas 32 sodobnih žičniških naprav (po večini gondole) s treh strani pripelje na eno točko – skoraj povsem gol vrh, seveda prekrit s snežno odejo, ki je tudi čudovita razgledna točka.

Kronplatz ni le ime za goro, ki se dviga 2275 metrov nad morjem, temveč se tako imenuje celotna počitniška regija. Ta je del dolomitskega alpskega gorovja, ki ga je pod okrilje vzela Unescova svetovna kulturna dediščina.

Čeprav smučarsko središče leži v Italiji, se vpliv Avstrije še kako čuti. Območje je dvojezično (italijansko in nemško), na manjšem delu pa je še vedno ohranjena govorica ladin, priznani manjšinski (romanski) jezik, značilen predvsem za Južno Tirolsko.

Ko se utrujeni od divjanja po zasneženih poteh usedete v eno od mnogih gorskih koč ali restavracij, bo pri večini zagotovljen čudovit panoramski pogled. Cene so v primerjavi z avstrijskimi smučišči kanček bolj zasoljene, še zdaleč pa ne dosegajo tistih s francoskih smučarskih središč, kjer izjavo »dam jaz za rundo« lahko še kako obžalujete.

Počitniška regija Kronplatz je znana po vsej Evropi, zato je slišati vse mogoče jezike, gotovo tudi slovenskega, zadnja leta pa tja zahaja tudi vse več hrvaških smučarskih navdušencev, zato se ga je prijel celo vzdevek CROplatz.

MMM

Messner Mountain Museum, šesti po vrsti in menda zadnji po vrsti vrhunskega plezalca Reinholda Messnerja (med drugim je prvi na svetu brez dodatnega kisika preplezal vseh 14 osemtisočakov!), je lani poleti odprl vrata prav na gori Corones. Firmian, Dolomites, Juval, Ripa, Ortles in zdaj še Corones so raztreseni po Dolomitih. Estetsko je to izredno dodelan muzej, ki je umeščen na goro oziroma njeno obrobje. Muzej predstavlja največjo zbirko razstavnih predmetov, povezanih z gorami. A obiskovalca nekoliko preseneti predvsem njegov umetniški pridih, ne toliko vsebina. Tu se mešajo likovna in kiparska umetnost, knjižnica, plezalni pripomočki, citati, razmišljanja ... S tem muzejem so Kronplatzu dodali še češnjo na tortico.

Prijavi sovražni govor