Tiskane izdaje
»Zakaj imaš enega rad, drugega pa ješ?« je nagovarjala zloženka, ena mnogih na razstavnem prostoru Slovenskega veganskega društva v delavniškem delu sejma Gast na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Dolgolasi prostovoljec društva Rok z več pirsingi na obrazu je v mešalniku pripravljal mleko, svetlolasa Maja s tetoviranimi zvezdicami na podlakti je rezala čebulo za golaž, drugi dolgolasec Robert je ogreval ploščo za peko palačink.
Vse jedi v nastajanju so bile brez mleka, jajc, mesa, medu in drugih sestavin živalskega izvora. Naloga prostovoljcev društva, ki ima v Sloveniji štiristo članov, je bila obiskovalcem največjega sejma s področja prehrane, gostinstva in postrežbe v Sloveniji pokazati, da so veganski recepti okusni in preprosti, da rastlinska hrana zagotavlja dovolj energije za aktivni življenjski slog, je bolj zdrava od kalorijsko nabite mesne in ne nazadnje – ali pa predvsem –, da je veganstvo bolj etično z vidika spoštovanja pravic živali in varovanja okolja kakor vsejedstvo.
Ko zadiši po pravi hrani
Prestrašila sem se lastne ugotovitve, toda delavnica priprave veganske hrane je bila – vsaj v treh urah moje navzočnosti v hali z najrazličnejšimi drugimi delavnicami – edina, na kateri je dišalo po »pravi« hrani. Rok je za vegansko mleko mlel poprej namočene lešnike in indijske oreške, Maja je v lonec s praženo čebulo za golaž postopoma dodajala v vodi namočeno sojino meso, paradižnikovo mezgo, mešanico moke in vode kot gostilo, obilico paprike v prahu, česen in druge začimbe. Vonj palačink, ki jih je pekel in med sladkosnede obiskovalce razdeljeval Robert, je premagal vonj kave s sosednjega razstavnega prostora, v steklenih kozarčkih in plastični embalaži zapakirana živila razstavnega prostora kmetijske zadruge v bližini pa tako niso mogla vzbujati vonjalnih senzacij.
Koktajli divjih barv in umetelnih dekoracij so bili kakor lepe, a smrtonosno strupene eksotične dvoživke, sladoledi najnovejših okusov, med njimi tudi veganski in s »sprostitvenimi« učinkovinami, so bili precej prazni. Veliko bolj kot hrana je bila v hali v ospredju tehnologija priprave nečesa, kar bi težko imenovali hrana, iz praškov, emulzij, krem in drugih sestavin, ki bi jim s težavo pripisali status živilskih sestavin, sama živila, kakor pri omenjenih sladoledih, pa so bila le tehnološki dodatek.
Vegani jedo več, ne manj
A tudi veganski aktivisti niso imeli lahke naloge. Robert je gospodu, ki se je ustavil ob palačinkah, razlagal, kako jih pripraviti brez jajc in mleka. Mleko lahko nadomestiš s katerim koli rastlinskim, jajca oziroma beljake pa s tako imenovano akvafabo – viskozno tekočino, ki ostane po kuhanju čičerike –, pri kateri s stepanjem dosežemo teksturo, podobno beljakovemu snegu. Gospod je palačinko sladostrastno pobasal, a ob slovesu vseeno sklenil, da si ne predstavlja življenja brez jajc.
Robert si ga, brez težav. Mesu se je odrekel pred šestimi leti, siru in drugim mlečnim živilom pa, ko mu je nekega sendvič s sirom, ki ga je pojedel pred športnim treningom, popolnoma zablokiral mišice. Ko je prenehal uživati še mlečne izdelke, je pridobil na moči in se po športnih naporih hitreje regeneriral. Sproti se je izobraževal, kaj pomeni prehranjevati se s polnovredno, sezonsko in lokalno pridelano hrano. Energije mu ne manjka, zatrjuje, vsak dan intenzivno kolesari, veliko hodi v hribe in igra ekipne športe.
Članica Slovenskega veganskega društva Maja je vegetarijanka postala v osnovni šoli, njena odločitev pa izvira iz ljubezni do živali, kar potrjuje tudi izbira študija veterine. Tudi ona ni čutila pomanjkanja, ko se je odpovedala živilom živalskega izvora, res pa je morala začeti jesti nekoliko več. »Najpogostejša napaka pri prehodu na vegansko prehrano je zaužitje premalo kalorij. Ljudje mislijo, da morajo pojesti enako količino hrane, v resnici pa je ravno nasprotno. Zdrava veganska prehrana ima velik volumen – krožnik naj bo poln hrane, še posebej če vključujete veliko zelenjave.«
Uravnoteženi jedilnik
O zdravstvenih koristih veganstva govori veliko znanstvenih študij, zato bi se ljudje že lahko otresli skepse in spremenili svoje prehranske navade, je prepričana Maja. »Veganska prehrana zmanjšuje možnosti za nastanek številnih kroničnih bolezni, kot so sladkorna bolezen, srčno-žilne bolezni, debelost in rak, in je primerna za ljudi v vseh življenjskih obdobjih, tudi za dojenčke, otroke, najstnike, nosečnice, doječe matere in športnike,« dokazuje več mednarodnih prehranskih organizacij, ki jih Slovensko vegansko društvo navaja v eni od zgibank.
V njej je ponazorjen tudi uravnotežen veganski krožnik, ki je razdeljen na štiri dele. Četrtino na dan zaužite hrane predstavljajo škrobna živila – zaužili naj bi jih od štiri do šest porcij na dan, pri čemer je velikost ene porcije rezina kruha, polovica skodelice kuhanega žita ali 30 gramov kosmičev –, ki kot dober vir ogljikovih hidratov zagotavljajo večji del energije. »Polnovredna žita vsebujejo vitamine skupine B, vlaknine, minerale, beljakovine in antioksidante. So bolj priporočljiva od predelanih, oluščenih žit, saj s procesom predelave žita izgubijo najbolj zdrava hranila.« Drugo četrtino krožnika sestavljajo stročnice, ki so najboljši rastlinski vir beljakovin, ter oreščki in semena, tretjo zelenjava, ki naj bi je zaužili štiri ali več porcij na dan, in četrto sadje, ki je bogato z vitamini, antioksidanti in vlakninami. Zaužili naj bi ga dve ali več porcij, pri čemer je ena porcija srednje velik sadež, ena skodelica narezanega sadja ali četrtina skodelice suhega sadja, lahko preberemo.
Vitamin B 12, katerega pomanjkanju so vegani bolj izpostavljeni od vsejedcev, je mogoče nadomestiti s kakovostnimi prehranskimi dopolnili; društvo priporoča uživanje vsaj 2500 mikrogramov na teden. Pogostejša slabokrvnost pri vegetarijancih in veganih po Majinem mnenju ni čisto resnična. Zdravniki so pri teh skupinah le bolj pozorni na nizko raven železa in njegovih zalog v krvi kot pri drugih ljudeh, vseeno pa znakov slabokrvnosti ne gre spregledati in je treba obiskati zdravnika, dodaja.
Prav tako lahko vegani s polnovredno rastlinsko hrano zadostijo potrebe po kalciju, menijo v Slovenskem veganskem društvu. Z njim so še zlasti bogati zelenolistna zelenjava, fige, mandlji in drugi oreščki, sezam in druga semena, stročnice, s kalcijem obogateni rastlinski napitki, sojini izdelki, žita in sadni sokovi.
Vitamina D ne primanjkuje le veganom, temveč vsej slovenski populaciji, kažejo raziskave. Pomanjkanje je še zlasti pereče pozimi, ko je manj sonca, zato ga je prav tako priporočljivo jemati v obliki prehranskih dopolnil, svetuje Maja. Kot takšen je na voljo v dveh oblikah: veganski vitamin D2, ki je običajno sintetičen ali proizveden iz kvasa, in vitamin D3, ki je lahko neveganski (iz lanolina oziroma ovčje volne) ali veganski iz lišajev.
Ne verjame niti v spornost uživanja soje, ki da je je večina gensko spremenjene. »Genetsko spremenjena soja se v Evropi uporablja le za krmo živali, torej je največ pojedo tisti, ki imajo na jedilniku meso in mleko.« Rok pa ne verjame svarilom o negativnih učinkih uživanja velikih količin soje, ki posnema delovanje ženskega spolnega hormona estrogena, pri moških. »Sam pojem veliko soje, pa sem povsem normalen,« se pošali.
Tridesetdnevni veganski izziv
Odkar je vegan, si Robert hrano pogosteje pripravlja sam, prav tako Maja, ki povrhu dela v veganski restavraciji Loving Hut na ljubljanskem Viču. Ponudba veganskih živil v Sloveniji je po mnenju trojice vse boljša, navdušeni so zlasti nad vegansko linijo enega od velikih trgovcev, nekoliko manj nad superživili, ki dražijo prehranjevanje brez mleka in mesa, v resnici pa enako koristne snovi najdemo tudi v lokalno pridelani hrani. Zadovoljni so s povečevanjem števila veganskih restavracij in takšnih, ki ob klasičnih jedeh pripravljajo vegetarijanske in veganske. Z mnenjem, da sta kakovost in okusnost jedi v teh restavracijah pri nas še svetlobna leta za dobrotami iz veganskih bistrojev v tujini, se ne strinjajo povsem.
Biti vegan je danes zelo lahko, pravijo Maja, Rok in Robert. Na voljo je veliko rastlinskih nadomestkov za mesna in mlečna živila, številni recepti, tako za eksotične kakor za domače jedi, več strani na facebooku olajšuje nakupe veganske hrane (Ugodni veganski nakupi, Veganski nakupovalni vodič). Za tiste, ki želijo preizkusiti, ali so iz pravega testa za vegana, društvo vsak mesec organizira veganski izziv, v okviru katerega se en mesec s podporo receptov in mentorja prehranjujete vegansko. »To je ravno dovolj, da ugotovite, ali vam takšna prehrana ustreza, in se naučite trikov, kako poenostaviti vegansko pripravo hrane,« pravi Maja. Na februarski veganski izziv se je prijavilo sto udeležencev, na večje izzive, ki jih društvo organizira dvakrat na leto, pa tudi preko štiristo.
