Tiskane izdaje
Tekmovanja v hitrem branju so v Sloveniji novost, saj je izobraževalni zavod Univerzum Minerva iz Maribora prvo organiziral julija 2015 v sklopu Festivala iger. Takratno prvo državno prvenstvo je bilo bolj promocijsko kot resno tekmovanje, saj se ga je udeležilo manj kot deset tekmovalcev brez predhodnih kvalifikacijskih tekmovanj, na njem pa je bila s hitrostjo 994 prebranih besed na minuto absolutna zmagovalka Vanja Jus, sicer trenerka hitrega branja in oseba, ki je s svojim možem Petrom Cokanom resno ukvarjanje s hitrim branjem, pred tem pa tudi tekmovanja v pomnjenju, pripeljala v Slovenijo.
Vedno bolj razširjeno
Že naslednje leto, torej lani, je bilo v tekmovanje v hitrem branju vključenih devet slovenskih osnovnih šol, na katerih se je v predtekmovanjih pomerilo 211 tekmovalcev, od teh se jih je 36 uvrstilo na državno tekmovanje z omenjeno zmagovalko Brino Poropat. Za tretje prvenstvo se je regijskih tekmovanj udeležilo že 257 predtekmovalcev, na državno tekmovanje pa se je uvrstilo 66 najboljših.
Izvršna direktorica zavoda Univerzum Minerva Vanja Jus je prepričana, da se bo hitro branje kmalu razširilo tako, kot so se razširila njihova tekmovanja v pomnjenju - memoriade -, ki jih prirejajo že od leta 2009. Tekmovanja v hitrem branju so samo dopolnitev tekmovanja v pomnjenju in so del projekta MemoŠOLA. S tem projektom gradijo mrežo slovenskih šol in fakultet, ki jih povezujejo miselni športi in v katero je zdaj uradno vključenih skoraj trideset slovenskih šol, neuradno pa še enkrat toliko.
Projekt in tekmovalni sistem sta sicer vključena v Svetovno organizacijo miselnih športov, tekmovanja pa potekajo po pravilih te organizacije s sedežem v Angliji, ki po vsem svetu prireja predvsem tekmovanja v pomnjenju. V zavodu Univerzum Minerva mrežo vsako leto razširijo za do dvajset šol, kjer usposobijo mentorje, tečaje tehnik pomnenja in hitrega branja pa organizirajo tudi za druge.
Hitro branje je v svetu vedno bolj razširjeno, znane so različne tehnike, v Sloveniji pa ne poučujejo tehnik fotografskega pomnjenja, ki utegnejo biti po besedah Petra Cokana problematične, prav tako ne uporabljajo računalniških aplikacij ali aplikacij za pametne telefone za hitro branje. Oba pionirja hitrega branja pri nas priznavata, da se s povečevanjem hitrosti branja zmanjšuje razumevanje, zato so tekmovanja vedno sestavljena iz dveh delov: hitrega branja (letos so tekmovalci brali tri tematske članke) in poznejšega preverjanja razumevanja prebranega z vprašalniki. Vsak tekmovalec je moral dokazati, da je razumel vsaj 60 odstotkov prebranega, drugače mu rezultata niso upoštevali.
Udeleženci
Bojana Trunk, mentorica najuspešnejše šole Tabor I. Maribor:
»Na naši šoli smo hitro branje začeli lani. Imeli smo srečo, saj smo imeli generacijo otrok, ki so sposobni zelo hitro brati. Začelo se je tako, da sem iz lastnega zanimanja obiskala tečaj hitrega branja pri Vanji Jus in Petru Cokanu v zavodu Univerzum Minerva; in bilo mi je všeč. Zdelo se mi je, da bi lahko bilo zanimivo tudi za otroke, in sem na šoli organizirala skupino oziroma interesno dejavnost, prijavili so se učenci, ki jih je to zanimalo, potem pa smo vadili, vadili, vadili ...
Bojana Trunk, foto Jože Pojbič
Tako se je začelo. Da smo tako hitri, nismo vedeli, dokler nismo šli na izbirno tekmovanje, saj si še nismo znali pravilno meriti in ocenjevati hitrosti. Za letošnje tekmovanje pa smo si hitrost branja že merili tako, kot to počnejo na tekmovanju.
Zanimanje za hitro branje med učenci raste, nazadnje smo dobili precej otrok iz nižjih razredov pa tudi na razredni stopnji je zanimanja precej. Otrokom po mojem mnenju hitro branje lahko koristi tudi pri učenju, ker s to tehniko laže in hitreje ločijo, kaj je v besedilih pomembno in kaj ne. Nepomembne informacije tako samo preletijo in z njimi ne izgubljajo časa. Sama ne tekmujem, čeprav obstaja tudi kategorija odraslih. Nisem tekmovalen tip, morda pa se malo tudi bojim, da me bodo učenci prekašali, čeprav mora biti za vsakega učitelja čast, če ga prehitijo njegovi učenci.«
Brina Poropat, 13 let, dvakratna absulutna državna prvakinja v hitrem branju:
»Skrivnost hitrega branja je v največji meri v koncentraciji, pomembna je tudi tehnika. Sprva sploh nisem hotela sodelovati pri tej interesni dejavnosti, čeprav me je mentorica vabila. Šele ko me je tretjič ali četrtič povabila, sem rekla v redu, bom pa poskusila. Na koncu se je pokazalo, da je bilo dobro, da sem poskusila.
Nisem potrebovala veliko časa, da sem osvojila tehniko hitrega branja in sedaj berem vertikalno z izločanjem levega in desnega robnega dela teksta. To ni tako težko, manjkajoči del teksta nadomestiš v mislih. Koliko treniram? Nekajkrat smo se dobili z učiteljico, da nam je razložila tehnike in da smo se malo preizkusili, potem je že bilo šolsko tekmovanje, potem smo še malo delali z učiteljico, sicer pa v prostem času rada veliko berem in to je to.
Brina Poropat, foto Jože Pojbič
Ampak tehnike hitrega branja pri branju leposlovja ne uporabljam, saj te knjige rada berem bolj počasi, z užitkom, da ob njih še malo razmišljam. Pomaga pa mi hitro branje pri učenju, ko je treba predelati veliko snovi v kratkem času. Takrat snov hitro preberem, si izpišem bistveno in se učim iz tega.«
Vanja Jus, direktorica zavoda Univerzum Minerva in organizatorica tekmovanja:
»Za to, da smo v Slovenijo pripeljali miselne športe, je kriv moj mož Peter Cokan, ki se je nad njimi navdušil in šel prvi na usposabljanje v Nemčijo. Tehnike urjenja spomina in hitrega branja je prinesel v Slovenijo, bil je tudi prvi tekmovalec. Nemške organizacije so nam pri tem veliko pomagale, tam spominskih tehnik in pozneje hitrega branja učijo že otroke v vrtcih in nato nadaljujejo skozi vse šolanje.
Vanja Jus, foto Jože Pojbič
Skupaj sva bila tudi v Angliji, moj mentor tam je bil oče miselnih vzorcev Tony Buzan, eden od ustanoviteljev Svetovne organizacije miselnih športov. Iz njihovih izkušenj in navodil ter iz literature sem črpala začetno znanje, da lahko zdaj pri nas usposabljam mentorje za spominske tehnike in tehnike hitrega branja. Obe tehniki učimo tudi starostnike v programu MemoHELP ter jim s tem pomagamo premagovati starostne spominske težave in prestavljamo demenco na poznejši čas.«
