Danes bodo utrinki napolnili nebo

Opazovanje meteorjev je najbolj preprosto astronomsko opazovanje nasploh. Boste poskusili?

A. S. H.
sob, 12.08.2017, 10:00
Komet so na Kitajskem opazovali že leta 69 pr.n.š.. Po izračunih pa so znanstveniki ugotovili, da se bo zopet pojavil leta 2126. Perzeide, znane tudi kot solze sv. Lovrenca, je odkril belgijec Adolphe Quetelet. Leta 1835 je objavil, da meteorji, ki so pogosti avgusta, prihajajo iz ozvezdja Perzej.

***

Razlika med meteorjem, meteoritom in meteoroidom?

Meteor ali zvezdni utrinek je svetlobni pojav na nebu. Povzroči ga običajno droben kamenček, ki prileti iz vesolja v Zemljino atmosfero. Ti delci letijo proti nam z veliko hitrostjo, zato med letom skozi ozračje zažari. To vidimo kot piko na nebu, ki leti zelo hitro. Čez večji del neba običajno prepotuje v manj kot sekundi. Tisti najbolj počasni in vztrajni lahko trajajo celo več sekund. Meteor je torej samo pojav na nebu in ne tisti drobec kamenja, ki ga je povzročil.

Meteorit je delec iz vesolja, ki je preživel pot skozi atmosfero in padel na Zemljina tla.

Meteoroid je delec, kamen v vesolju, manjši od asteroidov, planetov in planetoidov.

Danes, tako kot vsako leto približno ob istem času, bomo tudi tokrat doživeli enega najbolj znanih meteorskih rojev. V atmosfero bo vstopilo po pričakovanjih od 40 do 50 meteorjev na uro, kar je celo manj kot običajno, saj bo opazovanja motila Luna. Nekateri astronomski portali so v začetku meseca sicer poročali, da bo letos možen eden številčnejšo bogatejših meteorskih rojev, pa so mediji trditev kasneje označili kot zavajujočo in napačno. 

Na portalu Zlahkoto.si so današnjemu dogajanju na nebesnem svodu dodali zanimivo primerjavo. »Meteorje vidimo, ker drobni delci prahu zaradi velike hitrosti med potovanjem skozi Zemljino ozračje zažarijo. Srednja hitrost letenja delcev skozi zrak je okoli 59 km/s. S tako hitrostjo, bi za razdaljo od Ljubljane do Kopra potrebovali eno sekundo, za pot čez celo Slovenijo pa manj kot pet sekund,« so zapisali.

Perzeidi so znani po številnih svetlih meteorjih, ki jim rečemo bolidi, med njimi pa najsvetlejš lahko pustijo sledi, ki na temnem nebu s prostim očesom ostanejo vidne več minut.

Vir delcev, ki povzročajo avgustovski meteorski roj, izvira iz kometa Swift Tuttle, ki dandanes še vedno potuje okoli Sonca. »Njegov premer meri kar 27 km in če bi ga postavili na Zemljo bi to bila približna razdalja med Ljubljano in Logatcem,« razdalje skušajo prikazati na portalu Zlahoto.si, kjer navajajo še nekaj uporabnih informacij.

Kdaj opazovati?

Meteorji iz roja Perzeidov se bodo začeli pojavljati od 17. julija naprej, videli pa jih bomo lahko tam do 24. avgusta. V tem času Zemlja potuje skozi potok delcev, ki jih na svoji orbiti za sabo pušča komet Swift Tuttle. Vrhunec aktivnosti doseže v noči iz 12. na 13. avgust. Takrat Zemlja potuje skozi najgostejši del tega potoka.
Vrhunec roja je zelo širok, zato lahko meteorje opazujemo več noči.

Na opazovanje se je najbolje odpraviti po 22. uri, saj se takrat začne astronomska noč. Okoli 23. ure bo vzšla Luna, ki bo opazovanja motila vse do jutra.

Kam naj gledam?

Največ meteorjev bomo videli, če usmerimo pogled proti severu. Meteorji bodo te noči večinoma navidezno leteli iz ozvezdja Perzej, zato ta roj imenujemo Perzeidi. Točko na nebu, iz katere meteorji navidezno prihajajo, imenujemo radiant.

Kje naj opazujem?

Za opazovanje se je najbolje odpraviti na lokacijo, ki je čim dlje od moteče javne razsvetljave, razsvetljenih cerkva, plakatov in ostalih virov, ki povzročajo svetlobno onesnaževanje. Priporočamo kakšen travnik na vrhu hriba, od koder vidimo nebo vse do obzorja.

Kako opazovati meteorje?

Opazovanje meteorjev je najbolj preprosto astronomsko opazovanje nasploh. Vse kar potrebujemo je mehkejša podlaga za ležanje in morebiti topla oblačila, saj so tudi poletne noči lahko zelo hladne. Uležemo se na tla in zremo v nebo ter čakamo, da nas razveseli kakšen svetel utrinek.

Kako fotografiramo meteorje?

Za fotografijo potrebujemo fotoaparat, ki je sposoben narediti fotografijo z dolgim časom (vsaj 30 sekund). Najlažje bo, če ga pritrdimo na fotografsko stojalo, saj mora biti fotoaparat pri miru.
Poskrbeti moramo, da je slika karseda ostra. Običajno je potrebno ročno ostrenje, saj so zvezde prešibke, da bi ostrili z avtomatskim načinom.

Fotoaparat usmerimo v željen del neba. Priporočljivo je izbrati del neba blizu obzorja, saj bo tam največ meteorjev.

Fotoaparat nastavimo na visoko občutljivost (npr. ISO1600), objektivu pa čim bolj odpremo zaslonko. Nato sprožimo fotografijo. Sprva je dobro, da preizkusimo različne čase in občutljvosti. Če bo čas fotografije predolg, bo nebo preosvetljeno in meteorjev ne bomo videli. Če bo čas prekratek ali občutljivost prenizka, na fotografiji ne bomo imeli zvezd, ujeli pa bomo samo najsvetlejše meteorje.

Prijavi sovražni govor