Tiskane izdaje
Hakuko, ki se je leta 1985 kot Mönkhbatyn Davaajargal rodil v Mongoliji, je zmagovalec letošnjega velikega poletnega japonskega turnirja v sumo borbi, ki se je v soboto končal v Tokiu.
Veliki šampion je brez poraza osvojil svoj 38. cesarjev pokal. V zaključnem boju je premagal rojaka Harumafuja. Po zmagi lansko jesen si je Hakuko poškodoval stopalo in stegno, zato je moral nekaj tekem izpustiti, zdaj pa se je torej vrnil med zmagovalce. Leta 2015, ko je bil star 30 let, je osvojil svoj 35. cesarjev pokal in hkrati postal tudi rekorder, saj je tako med borci zbral največ najvišjih odličij v zgodovini tega turnirja. Pravi, da si želi priboriti 40 zmag.
Hakuko je že leta 2007, ko je bil star 22 let, dosegel najvišji naslov, ki ga lahko dosežejo sumo borci – jokozuna. Pridobil ga je kot drugi Mongol in četrti borec po vrsti, ki ni bil Japonec – vseh z najvišjim nazivom je približno 70. Starodavni borilni šport, ki izvira iz Japonske, ima strogo določena pravila in ritual. Borci, ki v povprečju tehtajo okoli 150 kilogramov, poskušajo nasprotnika zriniti čez rob podlage v obliki kroga ali ga prisiliti, da bi se s katerim koli telesom poleg stopal dotaknil tal.
Za borce je značilno mogočno telo, a to ni običajna debelost, saj morajo poskrbeti za primerno razmerje med mišičjem in maščevjem. To dosežejo tudi s posebnim režimom prehrane, ki zagotavlja vnos velike količine kalorij, nekajkrat večje, kot je sicer predvideno za moške. Velika zaloga sala na trebuhu jim pomaga do boljšega ravnotežja.
Zunaj ringa je Hakuko družinski človek, mož lepotice krhkega videza Sajoko (na fotografiji sedi ob njem) in oče štirih otrok. Najmlajša med njimi je deklica, ki si jo je po zmagi posadil na kolena. Na drugo pa je postavil pokal, ki ni velik le na simbolni ravni, ampak tudi v resnici – pomislimo, da jih je Hakuko zbral že 38.
