Tiskane izdaje
Poštne znamke razen pri navdušenih filatelistih ali ko pošljemo oziroma prejmemo razglednico iz eksotičnih krajev, praviloma ne pritegnejo naše pretirane pozornosti. Kupimo jih, ker je pač treba poravnati ceno poštne storitve. Včasih pa si kakšne vendarle zaslužijo posebno omembo.
To velja za serijo poštnih znamk Slovensko industrijsko oblikovanje z motivi nekaterih najvidnejših izdelkov zadnjih petdesetih let. Pošta Slovenije jo je začela izdajati leta 2011 in doslej izdala pet znamk. Prva je bila z motivom mikrofona MKS Exclusive avtorja Marka Turka, sledile so znamke z motivi telefonskega aparata ETA 80, kioskov K 67, izvenkrmnega motorja Tomos 4, od prejšnjega petka pa je naprodaj nova znamka iz serije z motivom Alpininega tekmovalnega čevlja za tek na smučeh Elite ESK PRO.
Poštne znamke s temi motivi, ki jih bomo nezavedno lepili na pisma, dopisnice in pakete, bodo v širni svet razpošiljale sloves nekdaj ali še vedno ikoničnih slovenskih blagovnih znamk, ki so z najprepoznavnejšimi izdelki trdno zasidrane v kolektivno zavest Slovenk in Slovencev, rojenih pred letom 1980. Telefon ETA 80 oblikovalca Davorina Savnika je bil eden redkih stilskih in barvitih kosov notranje opreme, ki je z estetsko dodelanostjo navduševal žirante številnih oblikovalskih nagrad. Prejel je sedem odličij, med drugim japonsko državno nagrado G Mark s kratko obrazložitvijo: »Boljše kot karkoli doslej na Japonskem!« Umeščen je bil v stalno zbirko odlično oblikovanih sodobnih izdelkov nemškega Muzeja moderne umetnosti v Münchnu in Muzeja moderne umetnosti v New Yorku. Po raziskavi oblikovalskega centra v Stuttgartu je bil največkrat nagrajen in največkrat kopiran telefon na svetu. Savnikovo idejo je kopiralo 16 tovarn iz ZDA, Japonske, Južne Koreje in Hongkonga, ki so izdelale okoli 160 milijonov telefonskih aparatov, navajajo na spletni strani Pošte Slovenija.
Nagrajeni izdelki,
Širši javnosti manj znana, a med uporabniki visoko cenjena sta bila mikrofon MKS Exclusive in izvenkrmni motor Tomos 4. Marko Turk je za mikrofon, ki ga je izdelal leta 1988, dobil zlato medaljo BIO 12 in mednarodno nagrado dežele Baden-Württemberg za najbolje oblikovani izdelek leta 1993. Motor Tomos 4 pa je eden Tomosovih najbolj popularnih in prepoznavnih modelov – uporabljali so ga ribiči, jadralci, potapljači in drugi navtični navdušenci –, s katerim je podjetje zaslovelo kot proizvajalec visokokakovostnih izvenkrmnih motorjev, navaja Peter Jenko.
Če so zgoraj opisani izdelki s poštnih znamk svetli zgledi preteklosti industrijskega oblikovanja, so Alpinini tekmovalni čevlji za tek na smučeh Elite ESK PRO, upodobljeni na letošnji izdaji serije Slovensko industrijsko oblikovanje, poklon njegovim aktivnim soustvarjalcem. Oblikovali so jih v studiu Miklavc, ki z Alpino – ta v segmentu tekmovalnih čevljev za tek na smučeh dosega tretjino svetovnega tržnega deleža – sodelujejo že 15 let. Za model Alpina Racing CL sta vodja studia Jure Miklavc in Jan Jagodič dobila zlato medaljo BIO 18 (2002).
Z nagradami pa se ne ponašajo le presežki slovenskega industrijskega oblikovanja, ki so s poštnimi znamkami dobili priložnost prepotovati svet, temveč tudi znamke same. Robert Žvokelj, avtor oblikovne rešitve znamke K67 z motivom kioskov, je na sedmem bienalu vidnih sporočil Slovenije zanjo prejel Brumnovo nagrado, najvišje strokovno nacionalno priznanje na področju grafičnega oblikovanja za obdobje 2013–2015. Žvokelj, soustanovitelj in partner studia DAK ter docent na Oddelku za vizualne komunikacije ALUO, je oblikoval tudi druge poštne znamke iz omenjene serije. Na vprašanje, ali je to naključje, odvrne, da je vprašanje primernejše za žirante, »ker pa je natečaj anonimen, sklepam, da jih je prepričala kakovostna rešitev«, dodaja. Večkratni nagrajenec bienala vidnih sporočil in nekajkratni dobitnik nagrade za najlepšo slovensko knjigo se je z oblikovanjem poštnih znamk prvič srečal leta 2010, ko so bile na natečaju Pošte Slovenije izbrane njegove rešitve za seriji Slovenske lutke in Slovenski divji nageljčki, leto zatem pa še rešitvi za seriji 70 let OF in Barjanske rastline. Specifik oblikovanja za tako majhen medij, kot je poštna znamka, je po njegovem veliko. »Ne glede na velikost se je oblikovanja znamke treba lotiti tako kot drugih vidnih sporočil. Treba je razumeti vse značilnosti medija, spoznati vsebine in se zavedati namena vidnega sporočila.«
Naslednji na znamki: računalnik Triglav
Prihodnje leto bo v seriji Slovensko industrijsko oblikovanje izšla znamka z motivom prvega slovenskega osebnega računalnika Triglav proizvajalca Iskre Delta (leta 1984), zaupa Simona Koser Šavora iz Pošte Slovenije, njen načrtovalec pa še ni znan. Za izdajo priložnostnih poštnih znamk – tudi takšnih iz serij – je pristojna Komisija za izdajo poštnih vrednotnic, ki izbira, katere serije znamk bodo izdane, in tudi motive za posamezno tematiko. Komisija, ki jo sestavlja sedem članov (trije predstavniki Pošte Slovenije, predstavnika Filatelistične zveze Slovenije in predstavnika z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo), sprejme dveletni program izdajanja znamk, ki ga potrdi gospodarski minister. Načrtovalec vsake znamke se nato izbere z javnim natečajem, pojasnjuje Koser Šavorova.
V enem letu Pošta Slovenije izda od 33 do 38 priložnostnih poštnih znamk ter nekaj rednih – letos jih je bilo devet. Kakšna je razlika med priložnostnimi in rednimi znamkami? Priložnostne so namenjene prikazovanju motivov iz narave in športa, osebnosti in drugega ter zaznamovanju pomembnih obletnic, svetovnih in domačih dogodkov. Praviloma so bolj zahtevne za izvedbo (štiri- ali petbarvni tisk) in večjega formata. Tiskajo se v manjših nakladah na gumiranem papirju in se ne dotiskujejo; naprodaj so le leto dni od datuma izida. Redne poštne znamke pa so praviloma enostavnejše (manj barv) in manjšega formata, v prodaji in uporabi so dlje. Tiskajo se v velikih nakladah in večkrat ter na samolepljivem papirju.
Serije znamk, kot je Slovensko industrijsko oblikovanje, izhajajo nekaj let zapored, nato se končajo. Izjema je bila serija Slovenski mlini, v kateri je bilo izdanih vseh pet znamk naenkrat. Lani so pri Pošti Slovenije izdali novi seriji na temo ptic in začetka prve svetovne vojne. O priljubljenosti določenih serij pri filatelistih se Koser Šavorova težko opredeli. »Zbirajo vse serije, nekoliko večje je morda le povpraševanje po serijah Z žlico po Sloveniji, Naravni parki ter Flora in favna, ki so barvite, slikovite in na splošno zelo všečne.« Za večino ljudi motiv na znamki ni pomemben, se strinja. Drugače je pri impulzivnih nakupih. Takrat ljudje radi izberejo pomenljive znamke, denimo z motivom slovenskih jedi ali krajinskih parkov, dodaja Koser Šavorova.
