Iz sveta filmov v realno in svobodno življenje

»Občutek je takšen kot na vlaku smrti!« je vzkliknil popolnoma premočeni 23-letni Bhagavan Angulo, potem ko se je končala vožnja po Jurskem parku v tematskem parku Universal Studios v Hollywoodu. »Bilo je čudovito in zelo zabavno,« je dodal njegov 22-letni brat Govinda Angulo, njegov brat dvojček Narayana Angulo pa je vzkliknil: »Res je, popolnoma drži!«

Obisk parka je bil za šest fantov iz družine Angulo izjemno doživetje, saj so prvič v življenju obiskali tematski zabaviščni park. Skupina fantov, med katerimi so bili še 20-letni Mukunda Angulo, 18-letni Glenn Reisenbichler in 16-letni Eddie Reisenbichler, je stekla v fotografsko kabino in se na ves glas smejala, ko so zagledali svoje prestrašene obraze, fotografirane med razburljivim 25-metrskim spustom z vlakom in med srečanjem z velikanskim mehanskim tiranozavrom. Zlasti pa se jim je zdela zabavna fotografija njihove mame Susanne Angulo, ki je ravnodušno držala sončna očala, medtem ko so vsi drugi glasno kričali.

Družina Angulo nikakor ni običajna družina. Doma izšolani fantje in sestra so odraščali v razmerah, podobnih ujetništvu, v štirisobnem stanovanju v manhattanski četrti Lower East Side. Njihov paranoični oče, harekrišnovec Oscar Angulo, jim je zelo redko dovolil zapustiti stanovanje. Vendar pa so imeli fantje, ki so živeli v majhnih sobah, 16 nadstropij nad mestnimi ulicami, neomejen dostop do filmov.

Kadar pa niso gledali filmov, je njihov dom postal studio, v katerem so z doma narejenimi oblačili in pripomočki natančno poustvarjali prizore iz svojih priljubljenih filmov, na primer iz Šunda ali Viteza teme. A to niso bili na hitro pripravljeni izdelki iz kartona. Mukunda Angulo je porabil dve leti za skrbno izdelavo Batmanove obleke, narejene na podlagi oblačila, ki ga je v filmu Batman: Na začetku, nosil Christian Bale. Pri izdelavi je uporabil vse, kar je imel na voljo v stanovanju.

Najboljši dokumentarec

Takšen način življenja bi takrat, ko bi šlo kaj narobe, vzbudil pozornost javnosti. Toda med enim od redkih izhodov iz stanovanja aprila 2010 jih je opazila filmska ustvarjalka Crystal Moselle. V poklon filmu Quentina Tarantina Stekli psi, so imeli fantje dolge lase, oblečeni pa so bili v črne obleke. Moselle je hotela izvedeti več. Z družino se je spoprijateljila in jih kmalu začela med različnimi opravili in igro snemati. Iz teh posnetkov je nastal dokumentarec Volčje krdelo, ki je bil na letošnjem filmskem festivalu Sundance nagrajen kot najboljši.

Dokumentarec ne razkriva podrobno, zakaj so se Angulovi fantje začeli upirati očetu in zakaj je ta na koncu popustil glede omejevanja njihovega življenja, vendar namiguje, da so se spremembe v njihovem življenju začele, ko je nekega dne v januarju 2010 takrat 15-letni Mukunda Angulo brez dovoljenja zapustil hišo. Njegovo dejanje je opogumilo tudi brate, ki so nekaj mesecev pozneje prav tako začeli raziskovati okolico hiše. V petih letih po prvem srečanju z Moselle se je marsikaj spremenilo. Oscar Anguilo sicer še živi v stanovanju, toda fantje zatrjujejo, da zdaj njihova mama vodi družino in jih spodbuja, da raziskujejo naokoli. Dokumentarec je posnel njihovo pot v zunanji svet.

V središču pozornosti

Toda vsi bratje niso navdušeni nad spremembami. Najmlajša dva se izogibata omenjanju nekaterih stvari, povezanih z obdobjem, ko sta imela omejeno gibanje. Ena od teh je sprememba njunih priimkov v mamin dekliški priimek Reisenbichler. Odklanjata tudi vse intervjuje, povezane z dokumentarcem.

»Iz enega unikatnega načina življenja smo prešli v drug unikaten način. Ne uspe ravno vsakemu, da je v središču pozornosti. Mi pri tem nismo imeli izbire,« pove Govinda Angulo, ki se je iz stanovanja izselil in živi v Brooklynu. Zaposlen je kot pomočnik snemalca pri filmskih produkcijah. Mukunda Angulo dela kot pomočnik producenta in si želi postati režiser. Bhagavan Angulo se uči hiphopa in poučuje jogo. Narayana Angulo pa deluje v neki interesni organizaciji. Fantje ustanavljajo tudi produkcijsko hišo Wolfpack Pictures.

Filmski poznavalci

V tematskem parku Universal Studios so bili bratje med tem divjanjem naokrog dobre volje in zelo zgovorni. V dobro voljo so jih spravljale tudi stvari, ki niso povezane s posameznimi tematskimi vožnjami. Navdušil jih je kipec oskarja, ki ga je dobil film Želo, mož v kostumu Beetlejuiceja in model taksija iz New Yorka, saj so tudi sami v stanovanju poustvarili prizor s Travisom Bicklom iz filma Taksist.

Vse to je bilo ravno tako navdušujoče kakor vožnja po svetu Transformerjev, čeprav jim sama serija ni všeč. Neznansko so uživali ob modelu DeLoreana iz filma Nazaj v prihodnost, hiši iz filma Psiho in posnetku newyorških ulic. Prav gotovo so jim znane vse podrobnosti o posameznih filmih, ki so navedene v vodniku po studiu, a to je samo po sebi nepomembno. Veseli so bili priložnosti, da doživijo stvari, ki so jih dolgo spremljali zgolj po televizijskem zaslonu. »Vožnje so res divje. Divje in mokre,« je povedal Mukunda Angulo. »V tem tematskem parku pride na dan tvoj notranji otrok.« Bhagavan Angulo pa je dodal: »Prepričan sem, da smo se danes vsi spremenili v otroke.«

Med enotedenskim obiskom v Los Angelesu nameravajo Angulovi obiskati mnoga prizorišča, na katerih so bili posneti nekateri znani filmi. Ogledali si bodo okrepčevalnico iz filma Mulholland Drive, betonsko reko Los Angelesa, ki je prizorišče številnih filmov, stavbo Bradbury, ki je prav tako priljubljeno filmsko prizorišče, in križišče, kjer Marsellus Wallace v filmu Pulp Fiction zagleda Butcha.

»Vsak od nas gre svojo pot,« je povedal Mukunda Anguilo. »Prej smo se prenajedli gledanja filmov, zdaj pa se prenajedamo z opazovanjem in doživljanjem vsakdanjega življenja.«