Kirk Douglas praznuje 100 let

Ena zadnjih legend zlate dobe Hollywooda bo danes na Beverly Hillsu proslavila 100 let.

Objavljeno
09. december 2016 19.16
Kirk Douglas 100th Birthday
Jožica Grgič
Jožica Grgič
Eden najbolj znanih igralcev v hollywoodski zgodovini Kirk Douglas danes proslavlja stoti rojstni dan, svoje dolgo življenje pa pripisuje »čudovitemu zakonu«, ki traja dobrih šest desetletij. S tako bogato in dolgo filmsko kariero se lahko le redkokdo pohvali. Filmska legenda ima težave z gibanjem, je pa še vedno povsem priseben.

Kirk Douglas velja za najstarejšega blogerja na svetu, prispevke mu od leta 2012 objavlja celo Huffington Post. Ker rad piše in se mu zdi, da ima kaj povedati, je objavil kar šest avtobiografij.

Iz revne družine

Rodil se je v židovski družini kot Issur Danielovitch v mestu Amsterdam v ameriški zvezni državi New York. Njegova starša Bryna in Herschel sta se rodila v mestecu Čausi, ki je bilo konec 19. stoletja, ko sta emigrirala v Ameriko, del ruskega carstva, danes pa leži v Belorusiji. Po prihodu v Ameriko so priimek poamerikanizirali v Demsky. On se je preimenoval v Izzyja Demskyja, pozneje, ko se je že ukvarjal z igro, so mu svetovali, naj postane Kirk Douglas. Kirkov oče se je v Rusiji ukvarjal z vzgojo konj, po prihodu v obljubljeno deželo pa je moral zbirati kovine, stare cunje in smeti, da je prehranil družino s sedmimi otroki - poleg sina so imeli šest hčera. Tudi sin je moral delati. Do svojega 13. leta je opravljal več kot 40 del in prihranil tudi denar za šolnino.

»Bili smo zelo revni. Spomnim se, ko sem bil deček, smo bili vsi v naši sobici, skoraj vsako noč je kdo trkal na vrata in prosil za malo hrane. Čeprav je nismo imeli dovolj niti zase, jim jo je moja mama vedno nekaj dala.« Otroke so vzgojili, da je treba pomagati drugim in Kirk Douglas je v skladu s tem ravnal vse življenje. Milijone dolarjev je med svojo kariero podaril humanitarnim organizacijam. Z ženo sta zgradila 400 šolskih igrišč v Kaliforniji in ustanovila bolnišnico za zdravljenje alzheimerjeve bolezni. Po smrti nameravata preostanek svojega bogastva, ki znaša več kot 80 milijonov dolarjev, podariti.

Čeprav so si člani njegove družine želeli, da bi postal rabin, se je odločil za drugačno pot. Vpisal se je na fakulteto, od malega pa je sanjaril, da bi postal igralec. Zadnjo besedo pri vsem je imel oče. Ta si je, kakor je Kirk pripovedoval pozneje, ogledal vsak sinov nastop. »Res sem bil slab in na odru sem imel strašansko tremo, zaradi česar je bil moj oče pravzaprav srečen. Mislil je, da zato ne bom postal igralec. Končno me je po neki odigrani predstavi pohvalil.« Dobil je štipendijo Ameriške akademije dramskih umetnosti.

Prvi zakon

Med drugo svetovno vojno se je Douglas prijavil v vojsko, želel je biti pilot, vendar so ga zaradi težav z vidom poslali v mornarico, od tam pa so ga leta 1944 odpustili zaradi poškodbe iz boja na Pacifiku. Ko je bil na ladji, je na naslovnici časopisa Life zagledal fotografijo igralke Diane Dill, hčere bogatega odvetnika, s katero je nekoč študiral. Tako mu je bila všeč, da se je sklenil z njo nemudoma poročiti. V zakonu sta dobila dva sina - Michaela leta 1944 in tri leta pozneje Joela. Nadaljeval je igralsko kariero, v zasebnem življenju pa mu je šlo vse slabše. Po sedmih letih je zakon razpadel.

Drugi zakon in ljubice

Ljubezni do lepih žensk Kirk Douglas ni nikoli skrival. Med njegovimi ljubicami so bile nekatere najlepše ženske Hollywooda, med njimi Rita Hayworth, Ava Gardner, Marlene Dietrich, Joan Crawford, Lana Turner. Precej pa se je v njegovem življenju spremenilo, ko je v Parizu, kjer je snemal film, spoznal tri leta mlajšo Belgijko Anne Buydens, s katero sta poročena še danes. Zakonca sta dobila dva otroka: Petra leta 1955 in tri leta pozneje Erica. Eric je leta 2004, ko je bil star 46 let, umrl zaradi predoziranja z drogo in alkoholom.

Anne je ostala s Kirkom, čeprav jo je leta varal z drugimi ženskami, zahtevala je le to, da ji za vsako ljubico pove. Ko je Kirk ustanovil svojo produkcijsko hišo Bryna Productions, je postala tudi producentka ter sodelovala pri pripravi do takrat najbolj ambicioznega projekta v njuni produkciji, vojne drame Steze slave (1957) v režiji komaj 29-letnega Stanleyja Kubricka. Proračun je znašal milijon dolarjev, kar je bilo takrat zelo veliko, dobiček pa je prinesel šele konec šestdesetih let, ko je Kubrick postal znamenit režiser.

Leta 1991 je Kirk Douglas doživel prvo bližnje srečanje s smrtjo, ko je helikopter, v katerem je bil, trčil z majhnim letalom, pet let pozneje se je s smrtjo srečal drugič, ko ga je zadela huda možganska kap. Takrat je za nekaj časa tudi nehal igrati, saj se je moral na novo naučiti govoriti. Zatem je nastopal v filmu in na televiziji, naredil je tudi zasebni film Vse ostane v družini (2003), igral je s sinom Michaelom, ki je bil tudi producent, z bratom Joelom ter prvo ženo Diano.

Slavne vloge

Kirk Douglas je odigral nekatere od najslavnejših vlog v zgodovini kinematografije, od Spartaka in Vincenta van Gogha do Doca Hollidaya. Igral je v več kot 80 filmih, vendar v nasprotju z zvezdniki mlajših generacij nikoli v nadaljevanju. Vloga v Šampionu iz leta 1949 mu je prinesla prvo od treh nominacij za oskarja, ki ga ni nikoli dobil. Pred 20 leti so mu podelili le častnega za življenjsko delo. Med drugimi najbolj znanimi filmi so Mesto iluzij (1952), ki mu je prineslo drugo nominacijo za oskarja, 20.000 milj pod morjem (1954), Sla po življenju (1956), s katero si je zaslužil tretjo nominacijo za zlati kipec. Delal je z velikimi režiserji, hkrati pa je igral tudi v vesternih in pustolovskih filmih, zaradi katerih ga je širše občinstvo vzljubilo. Zvrstili so se Veliko nebo, Človek brez zvezde, Indijanski bojevnik, Obračun pri O.K. Corralu ... Leta 1963 je na Broadwayu nastopil v gledališki priredbi romana Kena Keseyja Let nad kukavičjim gnezdom, za katero je takoj odkupil filmske pravice in se odločil za režiserja Miloša Formana. Film je dobil pet glavnih oskarjev.

Na Bledu s Titom

Šestdeseta leta za Kirka Douglasa kot igralca niso bila posebej cvetoča, zato se je začel ukvarjati z drugimi rečmi. Leta 1964 je sprejel nalogo ameriške vlade in odpotoval v Jugoslavijo. V Beogradu naj bi predaval študentom, a se jih je na tamkajšnji akademiji zbrala le peščica. Potem ko je posredoval, je dobil dvorano in več tisoč mladih ljudi, ki so veliko vedeli o ameriški kinematografiji.

Predsednik Tito je takrat Douglasa povabil v svojo poletno rezidenco Vilo Bled. Britanski veleposlanik je bil ogorčen, češ da bi on za kaj takega potreboval vsaj pol leta, Douglas pa mu je odvrnil: »Toda vi ne igrate v filmih, kajne?« S Titom sta klepetala polne tri ure, saj je maršal oboževal filme, posebej vesterne in še zlasti njegov Obračun pri O.K. Corralu. O tem srečanju je igralec podrobno pisal v avtobiografiji.

Prihod v Ljubljano

Novinar Tine Kristan je ob prihodu Kirka Douglasa v Ljubljano med drugim zapisal: »Množica oboževalk in oboževalcev se je zgrnila na peron ljubljanske železniške postaje, ko se je ustavil na prvem tiru brzovlak iz Beograda. Iz njega je izstopil Kirk Douglas. Veder in nasmejan. (Pravo nasprotje Richarda Widmarka!) Srednje visok. Širokopleč in vitek. Svetlomodrih oči in svetlih las. Prav tak kot v filmih. Le precej mlajši se nam zdi v resnici. Kaže jih največ 40, čeprav si nalaga že peti križ. Prisrčno je odzdravljal množici in se rokoval z zastopniki Viba filma in SNG Drame. Dekletu, ki mu je pripelo v gumbnico rdeč nagelj, se je zahvalil s poljubom.«