Kitajski most ali bitka talentov v znanju kitajščine

Ljubljanski srednješolki na svetovnem tekmovanju iz kitajskega jezika

sre, 08.11.2017, 12:00

Alja Katič in Ana Jazbinšek sta ljubljanski gimnazijki, ki tako dobro govorita kitajsko, da sta se udeležili svetovnega prvenstva v tem jeziku. Tekmovanje Kitajski most, ki se je končalo konec oktobra, je bilo letos desetič, potekalo pa je v mestu Kunming v jugozahodni kitajski pokrajini Yunnan. Pripravila ga je tamkajšnja pedagoška fakulteta.

Tekmovanja, ki se je začelo 17. oktobra in je trajalo enajst dni, se je udeležilo 105 skupin iz 96 držav (nekatere večje države je zastopalo več skupin). Vsaka je bila sestavljena iz dveh tekmovalcev in odraslega spremljevalca. Slovenijo sta zastopali dijakinja Gimnazije Jožeta Plečnika Alja Katič in dijakinja Gimnazije Vič Ana Jazbinšek, ki sta možnost za sodelovanje dobili z uvrstitvijo na prvo oziroma drugo mesto na slovenskem nacionalnem tekmovanju; to je potekalo 26. maja v Kranju v organizaciji Konfucijeve učilnice Kranj, ki domuje na Gimnaziji Kranj, ter pod pokroviteljstvom Veleposlaništva LR Kitajske v Sloveniji.

Tekmici sta tokrat združili moči

Alja je bila na tekmovanju v Kunmingu že lani kot spremljevalka. Do lani so namreč lahko odšli na tekmovanje prvi štirje uvrščeni na nacionalnih tekmovanjih: prva dva uvrščena kot tekmovalca ter tretje- in četrtouvrščena kot spremljevalca. Letos so pravila spremenili in se lahko Kitajskega mostu udeležita samo še dva tekmovalca.

Udeleženci na svetovnem tekmovanju v kitajščini sicer skupaj predstavljajo svoje države, a imajo tudi možnost, da nastop izvedejo posamezno. Toda Alja in Ana, ki sta si bili na slovenskem tekmovanju tekmici, sta se odločili, da združita moči in skupaj pripravita nastop.

Tekmovanje je razdeljeno na dva dela, vsak ima tri kroge, ki potekajo tri dni zaporedoma. Prvi del je pravzaprav predtekmovanje, kjer se pomerijo vse sodelujoče skupine. V prvem krogu predtekmovanja pokažejo učenci znanje iz kitajske kulture z reševanjem testa, ki ga izpolnjujejo individualno z računalnikom. Za odgovore na 50 vprašanj (v kitajščini) imajo na voljo eno uro, najvišje mogoče število doseženih točk je sto. Ni čudno, da so se v tem krogu tekmovanja najbolje odrezali prav udeleženci iz vzhodne Azije, ki jim je kitajska kultura zaradi geografske in kulturne bližine bolj domača.

Prehuda konkurenca

Vendar pa so lahko drugi zaostanek nadomestili, ko je bilo treba pokazati znanje pogovorne kitajščine. V štirih minutah, kolikor je imela vsaka skupina na voljo, sta se tekmovalca predstavila ter povedala, kaj jima pomeni kitajska kultura oziroma tekmovanje Kitajski most. V zadnjih dveh minutah sta odigrala dialog na temo, ki jima je bila z žrebom dodeljena dva dni prej. Ana in Alja sta morali predstaviti druga drugo. Namesto dolgočasnega dialoga v stilu »moja sotekmovalka je taka in taka ter ima rada to in to« sta se odločili za bolj ustvarjalen pristop. Dogajanje sta postavili deset let v prihodnost, ko se po dolgem času spet srečata in si povesta, kako preživljata svoje življenje. Ena je vase zagledana lepotička, ki skrbi za svojo urejenost, je brez otrok ter se ima za zelo uspešno in sploh najboljšo. Druga pa je mati otrok, ki ima veliko dela in je od vseh obveznosti že krepko izmozgana. Dialog sta zasukali tako, da se vsaka od njiju za drugo spominja, kakšna je bila v preteklosti in kakšna je danes oziroma deset let pozneje. Ana in Alja sta poleg obvladovanja jezikovne plati dialoga pokazali veliko nadarjenost za igro. Z nastopom sta navdušili občinstvo in ga tudi dobro zabavali, saj sta dialog predstavili z veliko mero komičnosti na račun lepotičk in preobremenjenih žena.

Osrednji del predtekmovanja je bil tretji krog, kjer so srednješolci pokazali umetniško nadarjenost. V šovu talentov je imela vsaka skupina na voljo štiri minute za izvedbo točke, povezane s kitajsko kulturo. Nastopi so bili raznovrstni, od petja kitajskih pesmi, plesa in igranja na inštrumente do prikaza borilnih veščin, kaligrafije in izrezovanja rezank iz papirja. Tudi obleke so bile raznolike; nekateri so bili oblečeni v kitajske noše, drugi so oblekli tradicionalna oblačila svojih dežel. Alja in Ana sta si za nastop izbrali romantično pesem »Chun zhu lian«. Alja je pela, Ana pa jo je spremljala na prečno flavto. Nastop sta odlično opravili, a je bila konkurenca kljub temu prehuda in se jima ni uspelo uvrstiti naprej. Komisija, ki je tri dni ocenjevala tekmovalce, je četrti dan objavila seznam dvajsetih skupin (iz vsakega kontinenta po štiri), ki so nadaljevale tekmovanje. Nekateri od sodelujočih se že od malih nog učijo kitajskega jezika, njihov vsakdan pa je prežet s spoznavanjem kitajske kulture. Poleg tega sta v nekaterih državah ta jezik in kultura že dalj časa pomembna sestavna dela šolskega kurikuluma.

Favoritki občinstva iz Kirgizije

Skupine, ki so izpadle v predtekmovanju, niso mogle spremljati nadaljnjega tekmovanja. Kako je potekalo to, so nam zaupali madžarski tekmovalci. Botond Alexander Ekler-Szabó in Mate Kollmann sta se pod vodstvom spremljevalke Alexandre Tóth spopadla s četrtim in petim krogom, kjer so morali vstavljati manjkajoče pismenke v kitajske izreke (cheng yu) in tradicionalne pesmi. Med deset skupin, ki so se uvrstile v naslednji krog, je komisija izbrala tudi madžarsko.

V petem krogu so šle skupine v različna mesteca na obrobju Kunminga, kjer so morale med drugim pokazati svoje ročne spretnosti pri izdelavi bakrenih posod in kipcev pa tudi malih robotov. Naučiti so se morali okoli 60 kitajskih izrekov ter jih nato s pantomimo pokazati sotekmovalcu, ta pa je moral ugotoviti, za kateri izrek gre. Na koncu je žirija izbrala pet skupin (z vsakega kontinenta po eno), ki so se potegovale za prvo mesto. V zadnji krog, ki je potekal v dvorani pokrajinskega gledališča, so se uvrstile skupine iz Rusije, Kirgizije, Združenih držav Amerike, Avstralije in Zimbabveja. Vsaka je morala odigrati dvominutni dialog na temo iz kitajske zgodovine. Komisija je zmago dodelila ZDA, čeprav sta bili favoritki občinstva tekmovalki iz Kirgizije, ki sta navdušili z odličnim obvladovanjem kitajskega jezika, zelo razločno izgovorjavo in samozavestnim nastopom. Očitno je imela komisija drugačna merila pri izboru zmagovalca, ki za nagrado prejme štiriletno štipendijo za študij na Kitajskem.

Moč interneta in globalizacije

Dogodek je bil več kakor tekmovanje, saj so se tekmovalci družili z vrstniki z vsega sveta ter si bogatili poznavanje drugih kultur in običajev. Mnogi so ugotovili, da sta jim globalizacija in internet prinesla podoben okus za glasbo in zabavo. Anja in Alja sta navezali mnogo prijateljstev in znanstev z vrstniki iz najrazličnejših držav, s katerimi sta se družili v času predtekmovanja pa tudi med izleti in aktivnostmi, ki so jih za skupine, izpadle v predtekmovanju, pripravili organizatorji. Med njimi je bil obisk dveh srednjih šol, kjer so prisostvovali na učni uri in navezali stike z družinami tam šolajočih se dijakov. Slovenska skupina se je ob obisku prve šole udeležila ure telesne vzgoje – skupaj s kitajskimi pa tudi nekaterimi udeleženci tekmovanja so pridno ubogali navodila učiteljev ter poleg ogrevanja s tekom tudi preskakovali kolebnico, plesali s pahljačo in se učili sabljanja. Ob drugem obisku srednje šole pa je slovenska skupina obiskala družino, katere hči igra bučno flavto (hulusi), kar je bila še posebej zanimiva izkušnja za Ano. Tekmovalci so si ogledali še tovarno robotov in ogromno cvetlično tržnico (velikosti našega Gospodarskega razstavišča), muzej manjšin ter svetovno znani kamniti gozd Shilin, katerega značilnost so kraška tla in ga proučujejo tudi naši krasoslovci.

Če velja izrek, da na mladih svet stoji, potem je tekmovanje Kitajski most gotovo pomembna platforma, saj omogoča, da prostočasno zanimanje za Kitajsko preraste v poglobljeno poznavanje kulture in države, ki vse bolj postaja glavna gonilna sila globalizacije.

Prijavi sovražni govor