Koliko svobode imamo pri poimenovanju otrok

Francosko javnost je konec oktobra razburila novica, da je neka mama iz mesta Toulouse na jugu države hotela svojega sina poimenovati Džihad. V družbi, pretreseni zaradi številnih napadov islamskih skrajnežev v zadnjih letih, je to nemudoma vzbudilo zgražanje nekaterih, češ da tega pristojni ne bi smeli dovoliti, zaradi česar se je primer znašel pred pravosodnimi organi. Ti bodo zdaj presodili, ali dovoliti poimenovanje otroka z arabsko besedo, ki pomeni »notranji boj« oziroma »trud«, v skrajni interpretaciji pa resda tudi sveto vojno.

V Sloveniji tako odmevnega primera še nismo zasledili, smo se pa ob zgoraj opisani zgodbi povprašali, kako je s pravili in omejitvami poimenovanja otrok v Sloveniji.

Starši imajo veliko, a ne popolne svobode

Pri nas področje poimenovanja ureja zakon o osebnem imenu iz leta 2006. 2. člen zakona določa, da se sme pravica do svobodne izbire imena omejiti le, če je to nujno za zavarovanje javne varnosti, morale ali pravic in svoboščin drugih ljudi. Matičar na upravni enoti, ki rojstvo otroka vpiše, je tisti, ki pred vpisom osebnega imena v matični register presoja, kaj ni več primerno, pojasnjujejo na ministrstvu za notranje zadeve.

Če matičar ugotovi, da bi izbrano osebno ime lahko otroku škodovalo, starše na to opozori. Če starši v petnajstih dneh otroku ne določijo novega osebnega imena, pristojni organ v matični register vpiše otroka z imenom, ki so mu ga starši določili. O tem obvesti pristojni center za socialno delo, ki lahko ukrepa s svojimi pristojnostmi v zvezi z vzgojo in varstvom otrok. Predstavnica z notranjega ministrstva je sicer dejala, da tovrstnih primerov niso imeli.

Zakon tudi ne predvideva sankcij, ki bi staršem predpisovale globo v primeru neprimernega poimenovanja otrok. Na ministrstvu sicer ne vodijo evidence najbolj nevsakdanjih kombinacij imen in priimkov, niti se ne srečujejo s primeri, pri katerih bi hoteli starši otroka poimenovati mimo določenih pravil.

Nemško sodišče je pred leti ime Džihad dovolilo

Francoska zakonodaja ne omejuje pravice izbire staršev glede otrokovega imena, dokler to ne škoduje interesom otroka, poroča BBC. Ali je poimenovanje dečka Džihada iz Toulusa primerno ali ne, bo presojalo sodišče. V podobnem primeru iz leta 2009 je sicer nemško sodišče presodilo, da Nemec egiptovskega rodu svojega sina lahko poimenuje Džihad. Oče dečka se je na sodišče obrnil po tem, ko so mu uradniki preprečili, da bi ime Džihad zapisal v rojstni list.

V Sloveniji tovrstnih, morda bolj občutljivih in mejnih imen ne opažajo, se pa pojavijo takšni, ob katerih se nam na obraz prikrade smeh − zaradi »izvirnosti« staršev ali pa tudi sočutja do otrok z »neposrečenimi imeni«. Se vam je v spomin vtisnilo kakšno?