Tiskane izdaje
Pod vročim hercegovskim soncem je v počastitev današnje zmage nad fašizmom in ob 74. obletnici znamenite bitke na Neretvi v soboto potekala v Jablanici spominska slovesnost, ki se je je udeležilo več kakor 3000 ljudi iz vseh predelov nekdanje delavske države od Triglava do Gevgelije. Več kakor 50 delegacij je ob spomenik padlim partizanom položilo vence, med njimi tudi nekateri preživeli Titovi borci ter predstavnika slovenske in ruske ambasade.
Topovi bi morali postati igrače in ne sredstvo za sejanja strahu in smrti. Foto: Bojan Rajšek/Delo
»Prišel sem podoživet tisti čas in se spominjat svojih padlih tovarišev. Lepo je videti toliko ljudi na kupu, še posebno pa me veseli, da se te manifestacije miru iz leta v leto udeležuje več mladih,« je za Delo povedal preživeli borec druge dalmatinske udarne brigade Hrvoje Mimica iz dalmatinskega Omiša. Tistih težkih trenutkov vojne se je spominjal z nostalgijo, a tudi s ponosom, da je bil del zgodbe reševanja približno 4000 ranjencev. Vrhovni partizanski poveljnik Josip Broz Tito je namreč takrat ukazal, da ranjencev ne smejo prepustiti na milost in nemilost sovražniku, in legendarna bitka na Neretvi je kasneje postala bolj znana kot bitka za ranjence.
Harmonikar iz Dubrovnika. Foto: Bojan Rajšek/Delo
»Tito ni bil samo dober tovariš, ampak je v najbolj zapletenem položaju znal poiskati rešitev in predvideti nevarnost. In prav to se je zgodilo na Neretvi, ko je nas borce osupnil z načrtom, da je treba most porušiti. Šele kasneje se je izkazalo, da je bila to edina rešitev,« se je spominjal svojega komandanta Mimica, ki se je nekaj mesecev kasneje boril v še bolj krvavi bitki na Sutjeski. Zdaj, pri svojih 93 letih, še zmeraj vozi avto, je v odlični kondiciji, za kar se lahko zahvali, kakor sam pravi, svoji ženi Slovenki iz Postojne, ki jo je med službovanjem v JLA spoznal prav v tem mestu na Notranjskem.
Hrvoje Mimica, udeleženec bojev na Neretvi in kasneje na Sutjeski. Foto: Bojan Rajšek/Delo
S titovkami na glavi
V zgodnjih jutranjih urah so Jablanico, prijetno hercegovsko mestece pod planinama Čvrsnico in Prenj, zasedle množice ljudi, ki so tako izkazale čast nekdanjim borcem legendarne bitke. Največ je bilo predstavnikov starejše generacije, ki so s titovkami na glavi in z nekdanjimi jugoslovanskimi zastavami spominjali na čas nekdanje delavske države. Presenetljivo veliko je bilo tudi mladih, ki so nosili majice z likom nekdanjega voditelja. Na vsakem koraku so se razlegale partizanske pesmi, igrale so harmonike in ljudje so plesali kolo.
Spominska slovesnost. Foto: Bojan Rajšek/Delo
Na številnih stojnicah je bilo mogoče kupiti majice, vžigalnike in obeske, fotografije, zvezde, zastave s peterokrako zvezdo, vojaška pokrivala, vse s Titovim likom, pa tudi knjige, ki so opevale pridobitve takratnega jugoslovanskega sistema.
Čamil Cero, upravnik muzeja v Jablanici. Foto: Bojan Rajšek/Delo
»Zdaj delavec nima nobenih pravic več«
Mirko Fekonja iz Prlekije je z veselo družbo z avtobusom prispel na kraj nekdanjega dogodka, kjer so počastili obletnico bojev, pred tem so si ogledali še Titov bunker v Konjicu in Sarajevo. Na drugem koncu prireditvenega prostora so bili ljudje iz Cazina in eden iz družbe Refik Sejdić je ponosno vihral zastavo s peterokrako zvezdo. Iskreno je povedal, da je antifašist in Titov mladinec, zato se bo 27. maja zagotovo udeležil dneva mladosti in 125. obletnice Titovega rojstva v Kumrovcu. Zaskrbljen je zaradi vsega, kar se dogaja na območju nekdanje Jugoslavije, in brez dlake na jeziku je povedal, da »živimo v času fašizma in najhujše oblike kapitalizma, ko delavec nima nobenih pravic več«.
Padlim partizanom pred 74-leti se je poklonilo več kakor 50 delegacij iz vseh nekdanjih jugoslovanskih republik, med njimi so bili tudi otroci. Foto: Bojan Rajšek/Delo
Predsednik bosansko-hercegovske zveze antifašističnih borcev NOB Bakir Nakaš je prepričan, da Hitlerjevega fašizma ni več, a da obstaja nov, sodoben, ki se pojavlja povsod. »Biti moramo zelo previdni in bolj agresivni v antifašističnih metodah ter se mu tako postaviti po robu,« je dejal. Upokojeni partizanski major Salko Rizvić iz Modriče je zbranim novinarjem povedal, da v Bosni in Hercegovini vladajo tisti, ki so svoj narod povsem osiromašili, in to ga zelo jezi in žalosti. Saliha Ćirija iz Hadžičev, oblečena v partizanko, se že vrsto let udeležuje proslav v Jablanici. »Sem Titova pionirka in zelo rada bi videla, da bi se vrnili tisti časi, ko smo živeli v miru in slogi.« Podpolkovnik nekdanje JLA in polkovnik armade BiH Ladislav Šuvanjski je prepričan, »da smo fašizem od Slovenije do Makedonije premagali, a ga nismo uničili«. »Zdaj vsi antikomunisti vpijejo, da so jih ubijali. A če bi bilo to res, potem ne bi bilo živih toliko ustašev, četnikov in vaših belogardistov in domobrancev,« je dejal. Nekemu obiskovalcu so se ob pogledu na muzejski top, ki so ga oblegali otroci, zarosile oči. Svojemu kolegu, oblečenemu v partizansko uniformo, je rekel: »Topovi bi morali postati igrače in ne sredstvo za sejanje strahu in smrti.«
Foto: Bojan Rajšek/Delo
Pod sloganom cvet za ranjence so v soboto med spominsko prireditvijo točno opoldne v Neretvo položili 74 rdečih nageljnov.
V filmu so spustili v zrak maketo mostu
O tej znameniti bitki je Veljko Bulajić leta 1968 režiral celovečerni filmski ep, v katerem so sodelovali številni svetovno znani in jugoslovanski filmski igralci, med njimi Yul Brynner, Orson Welles in Franco Nero, legende partizanskih filmov Bata Živojinović, Boris Dvornik, Milena Dravić, Lojze Rozman, Fabijan Šovagović pa Pavle Vuisić in Ljubiša Samardžić. Ruski igralec Sergej Bondarčuk je uprizoril komandanta topništva Martina iz Slovenije. To je najdražji film vseh časov, ki je bil posnet na tleh nekdanje Jugoslavije, saj je menda stal kar deset milijonov dolarjev. Denar zanj je osebno odobril Tito. Na premieri 29. novembra 1969 v Sarajevu sta bila med navzočimi tudi filmski zvezdi Sophia Loren in Omar Sharif. Ker je hotel režiser v filmu sesuti pravi most, so zgradili povsem enakega, kakor so ga partizani zrušili 3. marca 1943. Toda eksplozija je popolnoma zaprašila sceno, zato je bil posnetek neuporaben. Postopek so ponovili, a je bil rezultat enak prejšnjemu. Na koncu so vendarle odnehali in za potrebe filma v zrak raje spustili maketo mostu. V filmu je nastopilo več kakor 10.000 vojakov nekdanje JLA, uničili so štiri za to priložnost zgrajene vasi in še trdnjavo za povrhu.
Foto: Bojan Rajšek/Delo
Muzej v Jablanici je od leta 1978, ko ga je v navzočnosti 100.000 ljudi slovesno odprl Tito, pa vse do leta 1988 obiskalo več kakor tri milijone turistov, nam je povedal njegov upravnik Čamil Cero. Med nesrečno vojno v BiH je bila uničena izložba objekta, v zadnjih letih spominsko območje spet množično obiskujejo številni antifašisti z območja nekdanje države. Lani, denimo, si je muzej ogledalo več kakor 20.000 ljudi, med njimi je bilo največ državljanov BiH in Slovencev. Cero je za Delo napovedal, da bodo do prihodnjega maja, ko bo spominska slovesnost ob 75. obletnici te znamenite bitke, povsem obnovili razvaline mostu in hkrati povezali oba bregova Neretve, ki jo bo mogoče prečkati peš. Vrednost naložbe je ocenjena na pol milijona evrov, denar pa bo zagotovila Elektroprivreda BiH iz Sarajeva.
