Tiskane izdaje
Le dobro uro vožnje iz Londona si je mogoče privoščiti same stereotipne užitke idiličnega angleškega podeželja. Ne samo slikovitih razgledov na prikupne kamnite hišice, pogreznjene v (na videz) samorasle vrtove, ki so v tem času posuti vsaj z ivjem (če ne s snegom kot zadnje dni), temveč predvsem občutek, da se je čas vendarle ustavil. Veselje vzbuja tudi notranjost hišic te gričevnate pokrajine Cotswolds, tudi tistih, ki so preurejene v podeželske hotele.
Goste že ob vstopu pričaka zakurjen kamin, visoki in široki naslanjači za potopitev v branje ali uživanje ob čaju, v sobi pa značilna karirasta volnena odeja in kopalna kad. V vseh pogledih skrbijo, da je vse videti kot iz tipično angleške zgodbe z veliko zgodovine. Ta je tudi skrbno varovana, saj je tista, ki te kraje ohranja večno privlačne. Kot navaja knjiga Jane Bingham The Cotswolds: A Cultural History (Cotswolds: Kulturna zgodovina, Oxford University Press, 2010), so v Cotswoldsu po drugi svetovni vojni uvedli stroge načrtovalne restrikcije, da bi preprečili neprimerne sloge stavb na tem območju, zaščito vsega starega je spodbudil tudi turizem. Iz potrebe po vzdrževanju historičnih nepremičnin pa se je ohranilo tudi znanje starih mojstrov. Umetnost suhe gradnje, ki jo kažejo tako zidovi kot strešniki, v Cotswoldsu sega še v kameno dobo, večina slikovitih kamnitih hišic in gospodarskih poslopij pa je bila zgrajena v zadnjih tristo letih.
Čez šest grofij
Cotswolds zavzema območje, dolgo okoli 144 kilometrov in široko okoli 40, in se razteza od Stratford-upon-Avon na severu do Batha na jugu oziroma čez šest grofij. Od srednjega veka je cvetelo zaradi donosne trgovine s kakovostno volno, prav zato so tam zrasle številne cerkve, dvorci in gradovi, ki so skupaj z naravnimi lepotami še danes slikovita kulisa tudi za televizijske serije in filme, kot so med drugim Umori na podeželju pa tudi filmi Harryja Potterja. Sicer pa se je pokrajina gospodarsko najbolj razcvetela v zgodnjem 19. stoletju, ko so se pojavile inovacije v pridelavi poljščin, mehanizaciji in vzreji živine pa tudi zaradi povečevanja povpraševanja po hrani, ki ga je generiralo naraščanje prebivalstva. Danes je le dva odstotka površin namenjenih paši.
Izgubite se na kolovozih
»Če iščete kraj, kjer vas bo na vsakem koraku čakalo presenečenje, ne pogledujte drugam kot v prekrasen Cotswolds /.../ Zapustite avtocesto in se izgubite na podeželskih kolovozih, tam boste našli trgovinice, restavracije in tržnice, lahko se prepustite tudi vzdušju katerega od naših festivalov in dogodkov. V Cotswoldsu boste našli nekatere svetovno znane vrtove pa tudi divje parke, dvorce in sijajne hiše in nekatere najslavnejše zgodovinske stavbe in cerkve v državi ...« so besede, s katerim v goste vabi uradna spletna stran Cotswoldsa, marsikatera ljubiteljska pa navaja, kateri zvezdniki so si tu poiskali bodisi stalen bodisi začasen počitniški naslov.
Zakonca Beckam sta si minulo leto za pet milijonov funtov kupila podeželsko vilo z devetimi spalnicami v bližini Chipping Nortona, ki je eden najbolj priljubljenih krajev tudi princa Harryja in nekdanjega premierskega para Cameron. Ta ima od leta 2001 hišo (kupila sta jo za 650.000 funtov, danes naj bi bila vredna 1,5 milijona) v majhni sosednji vasi Dean, ki sta jo avgusta lani odprla tudi za revijo Harper Bazar, manekenka Kate Moss, ki bogatašem pomaga pri opremljanju hiš v prestižnem sodobnem naselju The Lakes (ki ga gradi slovenski Riko), pa sama raje prebiva v značilni podeželski hiši z desetimi spalnicami v vasi Little Faringdon v bližini Lechlada. Kate Winslet, ki je pred več kot desetletjem zaigrala v filmski uspešnici The Holiday – mimogrede, tista značilna podeželska hišica, ki jo je (kot Iris) za počitnice v Los Angelesu zamenjala s Cameron Diaz (filmsko Amando), je bila zgolj filmska kulisa –, in njen drugi mož, filmski režiser Sam Mendes, sta počitnikovala v lastnem podeželskem dvorcu v Church Westcotu, za katerega sta pred 15 leti odštela 3,3 milijona funtov.
Leta 2003 si je svojo posest Melksham Court z začetki iz 16. ali 17. stoletja, s podeželsko vilo, stajami, bazenom in teniškim igriščem za dva milijona funtov kupil tudi hollywoodski igralec Hugh Grant. Njegovo nekdanje dekle, manekenka in igralka Liz Hurley, s katero je preživel 13 let, pa je ob pomoči upravnika svojega posestva v Cotswoldsu gojila tudi živino in na lokalni tržnici prodajala klobase. Po nekaterih virih je bilo njeno ekološko pridelano meso mogoče kupiti celo v Harrodsu. Avtorica knjige The Cotswolds: A Cultural History Jane Bingham med novodobnimi kmetovalci poleg Liz Hurley omenja še Alexa Jamesa, basista slavne britanske zasedbe Blur, ki ima posest Church Health Farm pri Chipping Nortonu. Začetki njegove velikanske kmetije naj bi segali v 18. stoletje, prenovili in povečali pa so jo v viktorijanskih časih. Nekdanji vegetarijanec goji ovce in izdeluje posebne vrste sira. Prav tako v gričevju Cotswoldsa, le nekaj kilometrov iz Tetburyja, je tudi posestvo Highgrove najbolj kmetovalno usmerjenega člana kraljeve družine, princa Charlesa. Je ekološko usmerjeno, pridelke pa prodajajo tako v več lično urejenih trgovinicah oziroma jih po naročilu dostavljajo lokalnim prebivalcem. Meso menda prodajajo v restavracije v Cotswoldsu pa tudi širše.
Veleposestnik s pravim neogotskim gradom Toddington iz viktorijanskih časov, ki premore kar 300 sob, pa je leta 2004 za tri milijone funtov postal kontroverzni sodobni umetnik Damien Hirst (to je le ena od njegovih številnih nepremičnin), a je v njegovo obnovo zaradi dvajsetletnega propadanja vložil še deset milijonov. Grad je bil zgrajen leta 1820 in spominja na londonski Houses of Parliament, družina prvotnega lastnika pa ga je morala zaradi finančnega propada prodati že konec 19. stoletja. Med drugo svetovno vojno so bili v njem vojaki, potem pa šola za tuje študente.
Cotswolds v ZDA
Na seznamu slavnih in bogatih, ki jih je angleška podeželska idila popolnoma očarala, je bil tudi ameriški magnat in ustanovitelj avtomobilskega imperija Henry Ford (1863–1947), ki je svoj »košček« Cotswoldsa pripeljal kar v domovino. Značilno angleško cotswoldsko hišo iz okoli leta 1619 so v začetku 30. let 20. stoletja razstavili in po delih pripeljali v ZDA, angleški mojstri pa so mu jo na novo sestavili v vasi Greenfield v Dearbornu v ameriški zvezni državi Michigan, kjer stoji še danes in je del Fordovega muzeja.
Tudi večina podeželskih hotelov v Cotswoldsu je običajno sestavljena iz več hiš in hišic. Eden takšnih manjših hotelskih kompleksov ob rečici Windrush je Old Swan & Minster Mill v vasici Minster Lovell v Oxfordshiru, ki ga sestavlja kar 14 stavb iz različnih zgodovinskih obdobij, najstarejša je iz 15. stoletja. Kot je za Delo povedal Oscar Garcia, vodja tega petzvezdičnega (inn) hotela z okoli petdesetimi sobami iz verige Andrew Brownsword Hotels, ki je tu začel delati pred tremi leti, se mnogi pari tukaj zaročijo ali poročijo, glavna turistična sezona pa traja od junija do avgusta. Gostijo turiste iz vsega sveta, prevladujejo pa Američani in Azijci, zlasti Kitajci. »Pozimi, tudi zgolj za konec tedna, prihajajo večinoma Londončani, saj je to slikovito in romantično območje tudi med njimi zelo priljubljeno,« je povedal vodja hotela, ki je bil še pred 15 leti kongresni center, lani pa je prejel eno prestižnih angleških nagrad za odličnost Condé Nast Johansens – bil je razglašen za najboljši podeželski hotel v Združenem kraljestvu.
Po mir in druge užitke
Njihovi gostje tu iščejo mir in oddih od stresnega življenja, radi se sprehajajo, občudujejo vrtove in med potepanjem po Cotswaldsu uživajo v značilnih angleških jedeh. »Zelo občudujejo vso to zgodovino. Če ste morda opazili, je ena od naših stavb iz leta 1445 in tudi to iščejo ljudje. Drugače pa bi goste lahko razdelil v dve skupini, ki se razlikujeta predvsem v tem, kdaj prihajata. Zimski se podnevi sprehajajo, če ni mrzlo tudi kolesarijo, uživajo v branju pred kaminom in pitju čaja popoldne. Poleti so seveda aktivnejši. Po zajtrku se gredo potepat z avtomobilom ali z avtobusom in se vrnejo šele zvečer. To je poglavitna razlika,« je pripovedoval.
Medtem ko sem sam v službo v Minster Lovell pripelje iz smeri Oxforda, saj je tako logistično lažje zaradi ženine službe bliže Londonu, pa po njegovih besedah v teh zelo ljubkih kamnitih podeželskih hišicah pogosto živijo in delajo ljudje iz šovbiznisa, filmske, televizijske in glasbene industrije. »Že v naši neposredni bližini, v eni takšnih starih stavb deluje velika produkcijska hiša iz Londona. Pa saj veste, da so tudi mnoge nadaljevanke in filme posneli tu,« še pristavi sogovornik. Sam bedi nad 85 zaposlenimi, med katerimi so tako domačini iz bližine kot tudi od drugod. Turistična industrija niti v teh krajih ni nič drugačna. »Jaz sem Francoz, zaposlujemo pa ljudi iz Španije, Slovaške, Romunije, Poljske ..., smo Evropa v malem, kar je v turizmu zelo običajen pojav. Veliko profesionalcev prihaja v Anglijo tudi delat,« je še zaupal turistki in poudaril, da o brexitu ne razmišljajo preveč, zaradi njega pa tudi ni preveč zaskrbljen.
