Kralj univerzitetne izobrazbe

Zbral je že 15 magisterijev z različnih italijanskih univerz, pravkar pa pripravlja svojega 16-ega.

Objavljeno
15. februar 2017 18.52
B. M.
B. M.
Svetovni rekorder po številu univerzitetnih diplom je dobrovoljni 70-letni Italijan Luciano Baietti iz mesta Velletri v bližini Rima, ki preživlja svoje dneve med okopavanjem in urejanjem vrtička ob svojih skromni hiši. Toda prav vsako jutro ob 3,00 zjutraj Baietti vstane in študira. Zbral je že 15 magisterijev z različnih italijanskih univerz, pravkar pa pripravlja svojega 16-ega. »Po zaslugi knjig se počutim svobodnega. Navsezadnje imata besedi knjiga in svoboda (libro, libero v it.) isti koren,« pravi najbolje izobraženi Italijan. S certifikati, ki potrujejo njegovo izobrazbo, je napolnil že celo steno, na kateri je prostor le še za portret francoskega esejista Louisa-Francoisa Bertina, ki je njegov vzornik.

»To je bil človek kulture in znanja«, pravi o njem nekdanji ravnatelj srednje šole, ki je prvič prišel v Guinnessovo knjigo rekordov leta 2002, ko je došturiral, kot osmi študij, motoroznanstvo. Do takrat je bil že zbral diplome iz področij sociologije, literature, prava, političnih ved in filozofije, večinoma z rimske prestižne univerze La Sapienza, ki je ena nastarejših na svetu. Odtlej jih je dodal še sedem, ena izmed njih je tudi iz kriminologije. Zadnja dipoma je iz turizma, pridobil pa si je na spletni univerzi v Neaplju.

»Vsakič si zadam novi izziv, da bi videl kako daleč lahko gredo moje telo in možgani«, pravi Baietti, ki je bil najprej učitelj telovadbe. Večino študijskih kvalifikacij je pridobil ob vsakodnevnem delu in še prostovoljnemu delu za italijanski rdeči križ. Prvo diplomo je dobil iz telesne vzgoje davnega leta 1972 in se takrat tudi zaljubil v akademski svet. Najbolj nenavadna je bila gotovo diploma iz vojaških študij, ki jih je na torinski univerzi razpisalo obrambno ministrstvo, in jo je moral opravljati v uniformi. Pomembno je vplivala nanj tudi diploma iz kriminologije, za katero je moral intervjuvati zapornike, ki so ga znali prepričati s svojimi argumenti in omajati v prepričanjih, kaj je prav in kaj narobe - preden se je zavedel, da je skrenil s študijske poti.

Zdaj je znova na svoji poti, diploma, ki jo pripravlja, pa bo iz prehranske znanosti. Znova bo vsako jutro prižigal namizno svetilko ob uri, ko še vse spi, tudi njegova žena in 30-letni sin, ki ga nadvse cenita. »Ob takšni uri so možgani bolj odprti za usvajanje znanja, poleg tega pa mi to omogoča normalno družinsko življenje,« pove z nasmeškom.