Kriza zamajala modno podobo vzhodnih Evropejk

Globalna finančna kriza je hudo prizadela srednjo in vzhodno Evropo, vendar je ena od gospodarskih dejavnosti tu še vedno zelo uspešna: prodaja rabljenih oblačil. V zahodni Evropi so ljudje zaradi nižjih prihodkov začeli hoditi v trgovine s cenovno ugodnejšo ponudbo, denimo Primark, na vzhodu Evrope, kjer so plače precej nižje, pa so začeli nakupovati v trgovinah z rabljenimi oblačili.

Trgovine z rabljenimi oblačili na Madžarskem, Poljskem, Hrvaškem in v Bolgariji se hitro razvijajo, in ker se proces izenačevanja prihodkov med zahodno in vzhodno Evropo upočasnjuje, so tovrstne prodajalne pripravljene vlagati več milijonov evrov v širitev svojega poslovanja.

Bolgarsko podjetje Mania, denimo, je zaradi uspešnega poslovanja že odprlo nove trgovine v Romuniji in Grčiji, uveljavljena madžarska trgovina Hada pa bo zaradi velikega povpraševanja odprla 1,6 milijona evrov vredno dvorano za shranjevanje in razvrščanje oblačil. Ti dve trgovini in njuni tekmeci kupujejo oblačila v zahodnoevropskih trgovinah, ki plačujejo ljudem za njihova stara in rabljena oblačila. Nekatera med njimi so brezhibna in imajo na sebi še vedno prvotno oznako s ceno. V srednji in vzhodni Evropi, kjer ima večina ljudi nižje prihodke od prebivalcev zahodne Evrope, je veliko povpraševanje po takšnih izdelkih.

Po začetku krize se je stopnja izenačevanja prihodkov med vzhodom in zahodom močno upočasnila, je Mednarodni denarni sklad ugotavljal v svojem poročilu o nekdanjih komunističnih državah v Evropi četrt stoletja po padcu berlinskega zidu. »Med letoma 1995 in 2008 so se prihodki v regiji počasi približevali povprečnim v Evropski uniji. Na vzhodu Evrope so bili vsako leto približno odstotek bliže tistim na zahodu in se s 35 odstotkov povprečnih prihodkov Evropske unije povečali na skoraj 50 odstotkov. Po izbruhu krize je stopnja približevanja močno upadla,« so zapisali v poročilu in dodali, da so se poslabšale tudi možnosti za gospodarsko rast.

Obleke uvažajo

Na Madžarskem, v najbolj zadolženi državi v srednji Evropi, kljub letošnji rasti gospodarstvo še ni doseglo ravni pred krizo, uvoz rabljenih oblačil pa se je po letu 2008 več kakor podvojil in bil lani vreden 56 milijonov evrov. Hada, ki na Madžarskem upravlja 60 trgovin in po svojih ocenah obvladuje približno tretjino trga, bo prihodnje leto na vzhodu države odprla 1,6 milijona evrov vredno dvorano za shranjevanje in razvrščanje oblačil. Dodatno bo zaposlila 155 delavcev, tako da bo zanjo skupaj delalo že približno 900 ljudi.

Hada vsak teden uvozi od 30 do 40 ton rabljenih oblačil iz Velike Britanije, ki je njen glavni vir izdelkov. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1995 in je sprva delovalo kot družinsko podjetje v starem skladišču v odmaknjeni vasi blizu meje z Ukrajino, sčasoma pa se je razvilo v družbo z letnim prometom 32,4 milijona evrov. »Na začetku je vsa družina, žena, babica in svakinja, razvrščala oblačila,« je povedal ustanovitelj podjetja Gyorgy Hada. Med finančno krizo je moralo podjetje zapreti manj uspešne prodajalne in odpreti nove na območjih z večjo kupno močjo, med drugim v večjih nakupovalnih središčih na Madžarskem. »Mislim, da so se zaradi krize stranke naučile, kako je treba čim bolj varčno ravnati z denarjem,« je povedal Hada.

Cela ulica ugodnosti

Na Poljskem, v državi z največjim gospodarstvom v regiji, več kakor 40 odstotkov ljudi redno kupuje rabljena oblačila in leta 2013 so jih v državo uvozili za 100 milijonov evrov. To je precej več kakor prejšnja leta, ko so vsako leto povprečno uvozili za 60 milijonov tovrstnih oblačil. Večinoma jih uvažajo iz Velike Britanije, Nemčije in skandinavskih držav.

Poljska je bila edina država, ki se je med globalno krizo izognila recesiji, vendar tudi njeno gospodarstvo zdaj okreva počasneje zaradi konflikta v Ukrajini in na splošno šibke evropske gospodarske rasti. Grojecka ulica v Varšavi je znana po svojih »ciucholandih« oziroma trgovinah z rabljenimi izdelki, saj na njej deluje več kakor deset tovrstnih trgovin. Po podatkih iz leta 2011 je vseh takšnih trgovin na Poljskem okoli 21.000. Cene se razlikujejo od trgovine do trgovine in znašajo od približno 30 zlotov (sedem evrov) do 80 zlotov (20 evrov) za kilogram, vendar so odvisne tudi od dneva v tednu, saj se proti koncu tedna znižujejo, v trgovine pa prihajajo nove pošiljke.

Prodajalna v garaži

Konflikt med Rusijo in Ukrajino različno vpliva na gospodarstva v regiji. V Bolgariji, eni najrevnejših članic Evropske unije, se je zaradi tega, denimo, tudi zelo povečala prodaja rabljenih oblačil. Mania – podjetje, ki je začelo delovati leta 1996 in takrat imelo na voljo eno samo prodajalno v garaži – zdaj upravlja več kakor 50 trgovin v treh državah in zaposluje več kakor 600 ljudi.

V zadnjih dvanajstih mesecih je najelo sto novih delavcev, je povedal njegov lastnik Sevdalin Spasov. Podjetje, ki oblačila uvaža predvsem iz ZDA, Kanade, Danske in Švice, namerava prihodnje leto podvojiti število svojih trgovin v Romuniji – skupaj bo tako v Romuniji imelo šest trgovin – ter odpreti še drugo in tretjo trgovino v Grčiji. »Letos je na rast trga rabljenih oblačil v Bolgariji in Evropi neposredno vplival konflikt med Rusijo in Ukrajino,« je povedal Spasov. »Zaradi upadanja vrednosti rublja in ukrajinske grivne so velike količine blaga iz Rusije in Ukrajine preusmerili v države blizu konfliktnega območja, med drugim v Bolgarijo,« je pojasnil.

Varčnejše ravnanje

V Zagrebu, prestolnici Hrvaške, ki je julija lani postala 28. članica Evropske unije, se je v zadnjem desetletju pojavilo več trgovin z rabljenimi izdelki. Država je že šest let zapored v recesiji. Nena Berić, 53-letna pravnica, vodi eno najstarejših trgovin z rabljenimi izdelki v Zagrebu. Njena lastnica je že deset let. »Ko smo začeli, smo bili edini v mestu. Zdaj je takšnih trgovin čedalje več, ker so ljudje čedalje revnejši. Povsod je veliko takšnih trgovin in vse dobro poslujejo.«

Toda čedalje varčnejše vedenje zahodnoevropskih kupcev je začelo vplivati tudi na prodajo rabljenih oblačil na vzhodu Evrope. »Zadnje čase so se razmere zaradi krize poslabšale na vseh področjih, zato je tudi naše poslovanje oteženo,« je povedala Jolanta, ki je šest let delala v eni od varšavskih trgovin. »Ljudje v Veliki Britaniji postajajo revnejši, zato oblačila, ki se jih znebijo, niso več niti približno tako dobra kakor nekoč.«