Tiskane izdaje
V poletnih dneh ni lepšega kot poiskati globoko senco, se zlekniti na udoben ležalnik in vzeti v roke dobro knjigo. Če zraven žubori še hladna voda v bližnjem potočku, je poletni počitek lahko popoln. V Domžalah je vse to mogoče. Odkar so postavili Knjigobežnice, še čtiva ni treba nositi s seboj.
Projekt je zrasel v glavah bibliotekarjev v Knjižnici Domžale. Res je, da niso ravno odkrili tople vode, podobnih projektov spodbujanja bralne kulture je po Sloveniji vse polno, a Domžalčani so zamisel nekoliko izpopolnili. »Knjige smo želeli pripeljati čim bliže ljudem, ob njihove sprehajalne poti, v parke, kjer se radi zadržujejo, ob otroška igrišča in na podobne, zanimive lokacije,« pripoveduje direktorica domžalske knjižnice Barbara Zupanc Oberwalder. »Že dolga leta v naši knjižnici od bralcev dobivamo kar veliko darov. Prinašajo nam knjige, zgoščenke, DVD-je, različne revije, ki jih ne potrebujejo več, a jih ne želijo zavreči. Tako vsako leto dobimo več tisoč knjig. Nekateri doma pospravljajo, so pa tudi taki, ki knjigo po tem, ko jo kupijo in preberejo, prinesejo k nam, saj želijo, da živi naprej. To je odličen motiv! Zdi se mi spodbudno, da knjige ne končajo na odpadu, ampak jih v roke vzamejo še drugi ljudje, da krožijo med njimi. Pa saj so tudi temu namenjene, namreč, da obogatijo čim več življenj.«
Kot v vsaki knjižnici se tudi v domžalski vsako leto nabere še določena količina knjižnega gradiva, ki ga morajo odpisati. Tudi to bi pristalo na deponiji, če si ne bi izmislili Knjigobežnic. »No, nekaj podobnih projektov smo že imeli. Leta 2008, denimo, smo si zamislili akcijo S knjigo v zeleni travi. Prinesli smo knjige, stolčke, odejice, vedno pa je bila zraven tudi naša animatorka, ki je brala otrokom. Starši so medtem lahko listali po revijah ali se zatopili v zanje primerno literaturo. To smo počeli bolj v poznih pomladnih mesecih, ker so poletja že nekaj let prevroča za takšne dejavnosti na prostem. Zdaj smo te programe preselili v klimatizirane prostore naše knjižnice, ljudem pa pač ponudili izposojo knjig v teh ličnih hiškah, v lesenih izposojevalnicah knjig. Nobenih ovir ni, lahko pridejo, kadar koli utegnejo ali želijo, zgodaj zjutraj, pozno zvečer ali celo ponoči, ko je hladno,« pove Zupanc Oberwalderjeva.
Ob žuboreči Bistrici
Prav sproščenost, dostopnost in mimobežnost gredo knjižnim moljem in tistim, ki bodo to še postali, zelo na roke. Zato so tudi odgovorni na občini Domžale projekt podprli z vsemi štirimi. »Podžupanja Renata Kosec nam je pri rojstvu Knjigobežnic zelo pomagala. Skupaj smo poiskali najboljše lokacije, lokalni mizar je izdelal hiške, poskrbel je za dobro zaščito, da dež ne more do knjig, postavili pa smo jih na petih lokacijah,« razloži sogovornica.
Izposojevalnice so postavili ob osi Kamniške Bistrice, kjer se pogosto zbirajo ljudje, kjer so igrala za vse generacije in so lokacije primerne tudi za branje. Barbara Zupanc Oberwalder: »Z novo vsebino smo tako dopolnili že obstoječe prostore. Knjigobežnice smo postavili v mestnem Češminovem parku, kjer potekajo tudi številne druge poletne prireditve, pri teniškem centru Ten Ten, na velikem novem otroškem igrišču ob Kamniški Bistrici na Viru pri Domžalah, eno knjižno hiško smo postavili pri jezu na Kamniški Bistrici v Homcu, že skoraj na meji s Kamnikom in ob prostoru za piknik ob rečici Rači pri Šumberku, kjer bralce prijetno ohlaja bližina žuboreče vode.«
Samopostrežne izposojevalnice knjig, ki bodo na prostem stale vse do jesenskega poslabšanja vremena, na zadovoljstvo direktorice knjižnice, privabljajo neverjetno veliko bralcev. »Celo iz Ljubljane prihajajo. Včasih se podam na 'tajno inšpekcijo' in z varne razdalje opazujem, kaj se dogaja. Presenečeni bi bili, če bi videli, kako dober je odziv na našo ponudbo,« pripomni Zupanc Oberwalderjeva in doda, da si ljudje knjigo lahko izposodijo za branje na že prej omenjenih lokacijah, »lahko jo odnesejo s seboj domov in jo vrnejo, ko jo preberejo, lahko pa jo celo obdržijo, če namesto nje v knjigobežnico prinesejo kakšno svojo. To se že dogaja. Med knjigami v hiškah že najdemo precej naslovov, ki jih nismo mi izbrali.«
Čeravno so snovalci in uporabniki najnovejšega domžalskega knjižnega projekta, za zdaj, izjemno zadovoljni, se v knjižnici zavedajo, da bo kakšna knjiga verjetno tudi izginila, a upajo, da bo zato kdo drug prispeval več novih. »Verjamem, da bodo Knjigobežnice še dolgo izpolnjevale svoj namen, torej da bodo ljudje brali, in to v enaki meri privoščili tudi drugim. Večkrat opazim skupino otrok, ki knjige nežno vzamejo iz hiške, jih razpostavijo po bližnji klopici, jih listajo in se o njih pogovarjajo ... Potem jih položijo nazaj v hiško. Za bibliotekarja ni lepšega pogleda, verjemite!«
Projekt Knjigobežnica temelji izključno na zaupanju. Kot pravi direktorica Knjižnice Domžale, doslej niso zaznali nobene zlorabe: »Nobenega vandalizma ni in močno upam, da bo tako tudi ostalo. Prinesli smo zelo dobro ohranjene knjige in res sem vesela, da lahko rečem, kako lepo bralci pazijo nanje. Resnično! Vsak teden naš bibliotekar, s takim velikim kovčkom, polnim knjig, obišče vse lokacije, pregleda gradivo, ga dopolni in vsakokrat vsaj četrtino tudi zamenja. Tako tudi rednim obiskovalcem zagotovimo novosti.«
Vse, kar ni resnično
Ena od malih knjižnih moljev je tudi devetletna Lena, ki smo jo ujeli na eni od prej omenjenih knjigobežniških lokacij, ob Kamniški Bistrici: »Meni je všeč vse, kar ni resnično. Rada berem domišljijske knjige. Zdaj berem Pes, ki mu je ime Potepuh. Govori o deklici, ki je videla svojo mamo, čeprav je bila ta mrtva. Se pravi o nečem, česar ne moreš videti. Res veliko berem, gotovo sem prebrala že več kot tisoč knjig, in zato mi učiteljica pravi, da pišem zelo lepe spise. Že pred šolo sem znala brati, še prej pa je to zame počela mami. Zdaj pa, kadar mi je dolgčas, grem v klet, kjer je bolj hladno, in berem. Tudi s seboj na morje sem vzela knjige. Poiskala sem drevo, da sem imela senco. Verjamem, da je knjiga res najboljša prijateljica. Tudi za pripravo plakatov jih uporabljam. Z računalnikom si pomagam le, če ugotovim, da kakšne stvari v knjigi ne morem najti.«
Izposojevalnice na prostem ponujajo raznovrstno, a kakovostno bero knjig, tudi plažno branje, pravi Barbara Zupanc Oberwalder, a ne le to. »Zelo se trudimo spodbujati kakovostno in berljivo branje. Veste, kakovostna knjiga ni nujno težko berljiva. Mislili smo na odrasle in na otroke. Nekaj je leposlovja, nekaj stroke, čtiva, ki sodi med uporabne vede, kot radi rečemo, kakšen vrt denimo, nekaj imamo tudi o baletu, ki zlasti punčke na našem koncu v zadnjem času zelo vznemirja, za mlade pa smo poskrbeli z 'zalogo' domišljijskih knjig in znanstvene fantastike,« pove in pokaže: »Evo, tukaj je Thomas Brezina, zelo priljubljen avtor med mladimi, tu je strokovna knjiga Organiziranje financ, kar bi danes mnogim prišlo zelo prav, kajne, tu je roman Živa zažgana, ki je že nekaj let pravi bralni hit, vmes je še kartonka za najmlajše pa Slovar baleta, ki sem ga že omenila, dodali smo še Sodobni bonton, Vrtnarjenje ... Poglejte, veliko je tudi del v angleščini, saj v naši občini iz leta v leto živi več tujcev, z različnih koncev sveta, in je angleščina pri nas postala že kar uradni jezik. Da pa ne bomo zavrgli lokalnega patriotizma, smo v ponudbo dodali tudi dela domačega avtorja Ivana Sivca, ki ga mladi naravnost obožujejo.«
Kresnik zelo iskan
Strokovnjakinjo za knjige je presenetilo, da mladi čedalje pogosteje segajo po slovenskih klasikih. »Ta trend je v porastu že štiri leta,« opaža. »Moje kolege je prodor e-knjige nekaj časa zelo skrbel, saj ni mladega, ki ne bi bil zatopljen v digitalne novotarije. Jaz pa sem vedela, da bo vsebina ostala enaka, da se bo spremenila le oblika. Je pa zanimivo še nekaj, mladi klasično knjigo v glavnem berejo v tujem jeziku. Se pravi, da želijo tuje avtorje spoznati v izvirniku.«
Tudi te se najde v vsaki knjižni hišici, kjer lahko bralci izbirajo med 25 do 30 različnimi naslovi. Na lestvicah branosti, poleg uspešnic in stripov, ki si jih največ izposojajo, v domžalski knjižnici to poletje zasedajo najvišja mesta avtorji, kot so Paolo Giordano, Margaret Mazzantini, Jojo Moyes, Haruki Murakami, Javier Marias, Julian Barnes, Paul Auster, Khaled Hosseini, Gabriel Garcia Marquez, Sigrid Undset, Arto Paasilinna in drugi. »Zelo iskani so tudi kresnikov nagrajenec Andrej E. Skubic in vsi drugi nominiranci za to nagrado,« nam polaska in doda: »V bralno slast gredo tudi pisci kriminalk, na primer Jo Nesbo, Camilla Lackberg in Gillian Flynn, veliko pa je tudi povpraševanja po strokovnem gradivu. Bralci so zelo veliko povpraševali po knjigah Podivjana celina, Sapiens, Civilizacija, Čustveni vampirji, Ogenj, rit in kače niso za igrače in podobnih vsebinah.«
Po te knjige je seveda treba iti kar v osrednjo knjižnico, so pa v Knjigobežnicah prav tako zanimivi naslovi. Če temu prištejemo še dostopnost, prijetne lokacije in naravno okolje, ni dvoma, da bo novi domžalski projekt pravi hit letošnjega poletja.
