Tiskane izdaje
Luka je nesporni zmagovalec in nič ne kaže, da bi njegova priljubljenost po dveh desetletjih pojenjala. S prvega mesta se ni premaknil od leta 1999, od 1992. pa je bil vselej najmanj tretji. Pri deklicah tako izstopajočega imena ni, prva tri mesta si v zadnjih dvajsetih letih izmenjujejo Nika, Eva in Ana. Če bi sklepali po pojavnosti omenjenih imen, bi lahko rekli, da je rodnost visoka, a v resnici število rojstev v Sloveniji počasi upada, s tem pa tudi naravni prirastek.
Prve opazovalke procesa poimenovanja novega prebivalca so ponavadi medicinske sestre v porodnišnicah. Te največkrat zaznajo, v kakšni zagati se lahko znajdejo starši, če imena še nimajo niti jim prvi pogled na dolgo pričakovano bitje ne pomaga pri izboru, kakor so morda pričakovali.
Skovanke imen staršev
Toda odkar lahko rojstne liste uredijo že med bivanjem v porodnišnici, jo otroci v glavnem zapustijo z imenom, pravi glavna medicinska sestra Urška Vozelj. Tudi sestre brez pomoči statističnega urada ugotavljajo, da je med njimi največ imen Luka, Eva, tudi Sara, kakor našteva sogovornica. Na lestvico vplivajo, kot je že nekaj časa znano, celo televizijske serije in priljubljeni junaki iz njih, v zadnjem času je zaznati še kanec inovativnosti v drugi smeri, nekateri si, denimo, izmišljajo skovanke iz materinega in očetovega imena, pove Urška Vozelj, vračajo pa se tudi nekatera stara imena, kot sta Janez in Marija ali ravno tako že pozabljeni Krištof, Erazem in Viktorija.
Olga Bregar dela kot matičarka v porodnišnici šele tri mesece, zato prav veliko izkušenj še nima; pravi pa, da starši večinoma v porodnišnici določijo ime (če se ne bi mogli sporazumeti v zakonsko določenem roku, to je 30 dni po rojstvu, bi ukrepal center za socialno delo). Spomni se enega samega primera, ko se mati, ki je bila tujka, ni mogla takoj odločiti za srednje ime otroka. Sicer pa je med pogostimi (in zanimivejšimi) v zadnjem času naštela Olivijo, Emilijo, Jonasa, Tarasa, najdejo se tudi Iva, Janez ali Florijan.
Foto: Shutterstock
Joj, Marička!Natančne podatke je vselej mogoče najti pri Statističnem uradu RS. Za deklice je zadnji hit ime Zala, za dečke očitno večni hit Luka. Od leta 2011, torej v tem desetletju, so za zdaj na prvih petih mestih Eva, Ema, Sara, Lara in Zala, s podatki zadnjih treh let se vrstni red lahko še spremeni. V desetletju prej, torej od začetka novega tisočletja do 2009., pa je bila na vrhu Nika in za njo Eva, Sara, Ana, Lara. Pri fantih Luku na lestvici tega desetletja sledijo Nik, Filip, Jakob in Žan, v prejšnjem desetletju pa Jan, Nejc, Žan, Žiga.
A ne glede na to, koliko Lukov se je rodilo od leta 1992 (več kot 8600), Francev in Janezov še niso dohiteli. Pravzaprav niso niti na lestvici prvih deset – so namreč na 11. mestu. Po zadnjih podatkih jih je v Sloveniji več kot 12.200. Francev je še enkrat več, 24.300, Janezov 21.300, sledijo imena Ivan, Anton, Marko, Andrej, Jožef, Jože, Marjan in Peter.
(Za povečavo kliknite na infografiko.)
A če pri ženskih imenih v zadnjih dveh desetletjih ni mogoče izluščiti najbolj priljubljenega, imajo ta absolutno zmagovalko – Marijo. V Sloveniji jih živi skoraj 57.000, toda to število je pravzaprav slabo znamenje za ime, kajti od tridesetih let prejšnjega stoletja njegova pojavnost strmo pada. Vzrok za tolikšno razširjenost tiči tudi v dejstvu, da je bil na slovenskem ozemlju pri poimenovanju zelo pomemben dejavnik tradicije, piše Janez Keber v Leksikonu imen (Mohorjeva družba, 1996), kaže pa se v prenašanju imen z ene generacije na drugo, torej z očeta na prvorojenega sina, z matere na hčer. Njihovim bratom in sestram so imena ponavadi nadeli po zavetnikih domače cerkve oziroma svetnikih. Pri izbiri imen za otroke je bila v preteklosti ponekod praksa, da so imena »reciklirali«, opozarja Ana Svetel, mlada raziskovalka na oddelku za etnologijo ljubljanske filozofske fakultete; če je kateri od sorojencev umrl kot dojenček ali malček, so enega izmed naslednjih otrok poimenovali po njem. Za nezakonske otroke so bila rezervirana imena, kot so Servacij, Pankracij, Radegunda in Suzana; župniki jih namreč niso hoteli krstiti s svetniškimi imeni. Tukaj se lahko spomnimo na Polikarpa Ivana Cankarja, nezakonskega otroka, ki ga župnik s poimenovanjem zaznamuje za vse življenje.
V štiridesetih letih prejšnjega stoletja je ime Marija še vedno dobilo okoli 20.000 deklic na leto, nato vsako leto manj, a je še vedno vztrajalo na vrhu najboljših pet – vse do sedemdesetih let, ko je izginilo z lestvice, voditi pa je začela Nataša. Začel se je čas Matejev, Mojc, Petrov, Barbar, Majev, Nin ...
Kljub vsemu pa številnosti imena Marija ne kroji le smrtnost. Leta 2016 je to ime dobilo več kot 20 deklic, v preteklih letih se je število v glavnem bolj gibalo okoli deset, razen leta 2010, ko jih je bilo 23. Drugo najpogostejše žensko ime je Ana (okoli 25.000), sledijo Maja, Irena, Mojca, Mateja, Nina, Nataša, Andreja in Barbara.
Manj rojstev
Če smo začeli z Lukom, lahko z njim tudi končamo. Od leta 1992 jih je bilo vsako leto okoli tristo ali več, izstopalo je leto 2001, ko jih je bilo največ, natanko 400. Nato je njihovo število večinoma po malem upadalo, leta 2016 je dobilo to ime 290 dečkov. V omenjenem letu je prišlo na svet 20.345 (živorojenih) otrok, kar je 9,9 otroka na tisoč prebivalcev, in je tako po desetih letih padlo pod deset. Deveto leto zapored se je rodila generacija z več kot 20.000 otroki, vendar je število novorojenih z vsakim letom manjše. V primerjavi z letom 2015 se je rodilo 296 otrok manj (1,4 odstotka). Vzrok je predvsem v tem, da so v zadnjem času generacije žensk v reproduktivni dobi (15–49 let) vsako leto manjše, poroča statistični urad.
Tomi Lombar/ Delo
Naravni prirast je bil leta 2016 enajsto leto zapored (še vedno) pozitiven: tokrat se je rodilo 656 prebivalcev več, kot jih je umrlo. Toda trend ni obetaven: v primerjavi z letom 2015 je bil za 151 oseb manjši; naravni prirast na tisoč prebivalcev se je tako od leta 2015 do 2016 zmanjšal z 0,4 na 0,3. Za lani podatkov še ni, a glede na začasne za prvo in drugo četrtletje je pričakovati podobno sliko kot leta 2016, čeprav bo prirastek najbrž nekoliko nižji. Leta 2017 je bilo v slovenskih porodnišnicah po še ne uradnih podatkih 19.706 porodov, kar je pol odstotka manj kot leto prej, vendar v to število niso vključeni dvojčki ali trojčki, zato lahko ocenjujemo, da so mamice v Sloveniji lani rodile blizu 20.000 novorojenčkov.
