Tiskane izdaje
»Deset, devet, osem, sedem, šest, pet ...« je odštevala večtisočglava množica, tik preden je bilo točno opoldne slišati znak za začetek prav posebne maškarade. Ki združuje dirkanje ali zgolj vijuganje po glavni mestni prometnici Opatije ter zagotovljeno zabavo sodelujočih in opazujočih. In ki je, če drugega ne, zagotovo najbolj glasno ropotajoča na Hrvaškem.
Sončno nedeljsko jutro je bilo le na videz mirno in spokojno. Kajti nekje na sredini mesec dni trajajočega karnevalskega dogajanja v tem delu naše južne sosede – to se je letos začelo že sredi januarja, konča pa se, jasno, 40 dni pred veliko nočjo – je čutiti še prav posebno vznemirjenje, ki ga v kraju lahko pričara samo en dogodek, na katerega se domačini skrbno pripravljajo vse leto: Balinjerada. Po pripovedovanju poznavalcev pred sodelujoče vedno postavi isti izziv: da se na takšnih in drugačnih »vozilih« na kolescih namestijo, kot najbolje znajo, zatem pa preprosto zapodijo po Ulici maršala Tita, osrednji opatijski magistrali, na kateri v senci najelegantnejših in najprepoznavnejših tukajšnjih hotelov dogajanje bučno spremlja velika množica. Naloga nastopajočih se naključnemu obiskovalcu morebiti niti ne bi zdela pretirano težka, a na lastne oči se je mogoče prepričati, da ni ravno tako. Na tovrstna prevozna sredstva se namreč namestijo tako skupine prijateljev kot cele družine, med nastopajočimi pa najdete celo hišne ljubljence! A kar je najpomembnejše: Balinjerada briše starostne razlike, saj je odprta za vse, ki se z veseljem vdajajo karnevalskim radostim in se hkrati pretirano ne hudujejo nad katero od pustnih provokacij ... Kot tudi ne nad rahlo »preoblikovanim« asfaltom, ki jih več sto kolesc s svojimi sledmi po dirki pusti za seboj.
Niti dve maski nista enaki
»Prav ste ugotovili, niti dve maski nista enaki. Kajti ljudje vsako leto naredijo nove. Enako velja za njihova prevozna sredstva, ki jih preoblačijo v najrazličnejše like. Pri nas namreč velja, da se stvari nikoli ne smejo ponavljati. Največkrat za zadnje popravke poskrbijo noč pred Balinjerado, ko veliko ljudi, o tem sem prepričana, sploh ne gre spat,« pove Daniela Grlaš iz Turistične zveze Opatija kakšno uro pred začetkom prireditve, ko je na vrsti uradni trening nastopajočih, ki svoje moči merijo v različnih kategorijah, po končani dirki pa se po njeni trasi spustijo še skupine maškar na kolesih. Ampak pojdimo lepo po vrsti: ko odbije poldne, se s svojim nastopom najprej predstavijo mažoretke in orkester, zatem pa se kot pri vsaki pravi cestni dirki po ulici zapelje varnostni avtomobil, pardon, balinjermobil. Za varnost obiskovalcev pač mora biti ustrezno poskrbljeno, čeprav bi o varnosti nastopajočih lahko debatirali, še zlasti ko se z vso hitrostjo – in brez čelad! – po cesti zapodi razposajena mladež. Pozornost nekaj trenutkov zatem pritegneta malčka v helikopterju – na seveda obveznih kolescih! –, ki ga v ozadju na srečo pilotirajo njuni starši. Tu pa sta še prava indijanska družina, ki niti na kolescih ni pozabila prižgati pravega indijanskega ognja, in gospa, ki ji je bilo v vsej silni vnemi potiskanja svojega vozička očitno tako vroče, da je nastopila zgolj v (izzivalni) kombineži in z nadvse zanimivo pričesko. Da bi dobili popolnejšo sliko dogodka, morate zraven dodati še za najmanj nekaj farm živali, več parodij na politično življenje in rajnko Jugoslavijo pa tudi motivov iz vsakodnevnega življenja. Od Rimljanov naprej.
»Balinjerada je posebnost Opatije, ki jo vsako leto spremlja med sedem in osem tisoč ljudi. Karnevala tu preprosto ne moreš in nočeš izpustiti. Letos smo jo pripravili že dvaintridesetič, pa se je ni še nihče naveličal, saj se ljudje vsako leto znova vračajo,« poudari Daniela Grlaš. »Seveda si želimo dogajanje še razširiti. Za marsikoga, ki nas obišče, je prav neverjetno, kako tukajšnji domačini živijo za pustne norčije. Društev, ki se na pustno dogajanje ne bi temeljito pripravljala, pri nas skorajda ni,« priznava. »Za karneval se vsi zelo potrudijo: pa ne le s pripravo mask, temveč tudi takšnih in drugačnih koles. Niti sneg, niti dež, niti burja ne morejo zaustaviti ljudi, da ne bi prišli na Balinjerado,« doda Grlaševa. Nekaj podobnega velja za karneval na bližnji Reki, ki ga običajno spremlja približno 100.000 ljudi in je brez dvoma največji pustni dogodek na Hrvaškem, čeprav se tudi Opatija umešča med pomembne točke karnevalskega dogajanja v državi. »Karneval je za to območje Hrvaške pač nepogrešljiv, saj ljudje tu izjemno cenijo in hkrati ljubijo maškare,« ugotavlja sogovornica. Če je za zabavo minulo nedeljo poskrbela Balinjerada, se osrednji dogodek pustnega meseca pri naših sosedih napoveduje prav jutri s povorko maškar na Reki. Še bolj kot Slovenci takšne prireditve očitno radi obiskujejo Italijani, ki so jim karnevalske norčije še posebej ljube, ugotavljajo v Turistični zvezi Opatije.
Večji slovenski obisk
Po besedah Daniele Grlaš je obiskovalcev v Opatiji trenutno veliko več kot v preostalem delu leta, prav tako se v sicer najkrajšem mesecu lahko pohvalijo z zelo številnimi prenočitvami. Seveda bi se ušteli, če bi zapisali, da je vzrok za to samo karneval, čeprav skupaj s kongresi, ki jih Opatija gosti v februarju, nedvomno pripomore k dobrim napovedim pred glavno turistično sezono. »Slovenski trg je za nas zelo pomemben, trenutno je na visokem petem mestu. Slovenci so lani pri nas ustvarili 30 odstotkov prihodov in 25 odstotkov več prenočitev kakor leto prej, kar je izvrsten rezultat. Zelo veliko jih pride za krajši čas in ostanejo za konec tedna ali nekaj dni na poslovnih srečanjih,« pravi sogovornica. Poleg tega se lahko v Opatiji pohvalijo s še eno zanimivo statistiko, in sicer z največjim številom dni, ko so njihove nastanitvene zmogljivosti zapolnjene. »Opatija ima približno 7500 postelj: največ, 5000, jih je v hotelih, preostale so pri zasebnikih. Seveda nas največ gostov obišče poleti, a se razlika v zapolnjenosti kapacitet pred sezono in po njej zmanjšuje,« poudari.
Če se nad pustnimi norčijami ne navdušujete preveč, si velja na koledarju obkrožiti marec kot mesec velnesa in zdravega življenja, aprila pa se bo dogajanje v Opatiji navezovalo na veliko noč in festival kave. Tega prirejajo 11. in 12. aprila, skupaj z veliko razstavo kavnih skodelic, ki se bo zatem preselila v Milano. Maj bo v znamenju vrhunske gastronomije in v ta namen posebej pripravljenih jedilnikov na osnovi modrih rib in kvarnerskega škampa pa tudi priporočil tukajšnjih šefov kuhinj. Junija napovedujejo dneve ognjemetov, julija pa se Opatija že nekaj let vrača v čas Avstro-Ogrske in cesarja Franca Jožefa. Sledi ji Retroopatija, vrnitev v zlata leta festivalov v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja, avgusta imajo tukajšnje hotelske terase svoje programe in koncerte, decembra pa pride na vrsto še festival čokolade, ki ga je po navedbah Grlaševe lani obiskalo kar 10.000 ljudi. Toda če domačina Nikolo Špehara, tudi turističnega vodnika, pobarate, katera prireditev se mu je iz mladosti vse do danes močno vtisnila v spomin in kje so skriti najlepši spomini, se mu oči zasvetijo prav takrat, ko nanese na Balinjerado. »Oh, seveda sem imel tudi jaz svoja kolesca. In še vedno jih nekje imam, le malce bi moral pobrskati po podstrešju,« pravi.
