Tiskane izdaje
Pelerina Pilius in sedem prototipov oblačil in modnih dodatkov, med njimi jopič z ogrevanjem in opornica, integrirana v lepo rdečo balerinko, so rezultat dveletnega razvojnega procesa, v katerem je mednarodna ekipa oblikovalcev, umetnikov in inženirjev prisluhnila željam uporabnikov invalidskih vozičkov po bolj estetskih, a vseeno funkcionalnih izdelkih.
Pojem modnosti v svetu oblačil in dodatkov za gibalno ovirane tako rekoč ne obstaja. Modna industrija, ki je v svojih temeljih diskriminatorska, se obnaša, kakor da »nepopolnih« teles ni, pa vendar gibalno ovirani uporabniki zgolj v Evropi sestavljajo desetino prebivalstva. Tudi proizvajalci medicinskih pripomočkov ne uresničujejo želja gibalno oviranih, saj pri razvoju izdelkov razmišljajo predvsem o njihovi funkcionalnosti, estetska komponenta pa je pri tem obrobna. Pa vendar si tudi gibalno ovirani želijo biti urejeni, modni in lepi, meni Meta Štular, avtorica idejne zasnove in vodja projekta Design (Dis)ability. Njegovi rezultati bodo danes premierno prikazani na razstavi v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, ki bo na ogled do 10. januarja.
Meta, svobodnjakinja, ki snuje projekte v okviru Zavoda Culturemaker, in njena prijateljica Klavdija Poropat, članica Društva za teorijo in kulturo hendikepa (YHD), sta idejo o razvoju blagovne znamke oblačil in dodatkov za gibalno ovirane dobili med »povsem običajnim« ženskim pogovorom, da v trgovinah z oblačili ni nič pametnega razen za ženske s popolnimi postavami. Prva je nato lansko pomlad v sodelovanju z Društvom YHD objavila mednarodni kreativni izziv Design (Dis)ability. Rezultat sta bila prototip pelerine avtorice Petje Zorec in prototip rokavic Linde Ogrizek. Modni oblikovalki sta se za ta izdelka odločili, ker so ju uporabniki YHD največkrat omenili kot tisto, kar potrebujejo, a v bolj modni različici od obstoječe ponudbe na trgu.
Ob pridružitvi RogLaba se je projekt začel razvijati v mednarodno smer. »Povezali smo se z laboratorijem Open Style Lab s Tehnološkega inštituta v Massachusettsu (MIT), ki je specializiran za razvoj visokotehnoloških oblačil in pripomočkov za gibalno in senzorno ovirane ljudi. Z mednarodnim pozivom smo izbrali devet oblikovalk in oblikovalcev, inženirjev in inženirk iz šestih držav,« Štularjeva piše v katalogu, ki je izšel ob razstavi. Prvi mesec so se na projekt pripravljali v spletni delavnici, marca letos pa so se sestali v Ljubljani, kjer so na intenzivni enotedenski delavnici v sodelovanju s tremi gibalno oviranimi »prostovoljci« pod budnim očesom inženirke Grace Teo z MIT ter modne oblikovalke in kostumografinje Sanje Grcić izdelali »šest izjemnih modnih dodatkov«.
Tetraplegik Silvo Mehle je izrazil željo po ogrevanem jopiču. Tanja Pirnat zaradi nošenja opornice ne more nositi lepih čevljev, temveč le superge ali pa dva enaka čevlja različnih velikosti. Tetraplegičarka Katarina Miličević pa si je želela kavbojke, ki bi ji lepo pristajale. Za Silva so poskrbele Evrim Büyükaslan, Petja Zorec in Jensin Elaine Wallace in mu izdelale športnoelegantni bomber iz impregniranega vodoodpornega bombaža. Med podlogo in polnilom ima všito nosljivo elektronsko napravo, ki ogreva hrbtni predel, vir energije pa je akumulator električnega vozička. Za lažje oblačenje in slačenje je v ramenskem predelu raztegljiv patent. Za uravnavanje toplote je mogoče razviti tudi aplikacijo za pametni telefon, ki bi jo uporabnik lahko nadziral z usti.
Tanja Pirnat je dobila dve po meri narejeni opornici, ki ji ju končno ni treba skrivati. Opornica iz svetlo modrega usnja z izrezanimi zvezdicami je lahka, lahko se nosi pod hlačami, s krilom ali kratkimi hlačami, saj ji nemedicinsko oblikovanje daje videz modne sandale ali škornja. Integrirana opornica je zasnovana tako, da uporabnici omogoča nošenje nizkih balerink s krilom ali hlačami, kar običajno ni mogoče, saj tanek podplat ne omogoča dovolj podpore za opornico. Pri tej oblikovalski rešitvi uporabnica ne potrebuje notranje opornice, ki povzroča bolečino v peti in zaradi katere je treba nositi robustne čevlje različnih velikosti. Tretji prototip, ki so ga v sodelovanju s Tanjo razvili Levi Goldman, Magdalena Orasche in Dejan Tašner, je obleka za opornico. Ta omogoča večjo prožnost pri izbiri čevljev za uporabnike opornic pa tudi večjo udobnost.
Hedvig af Ekenstam in Maja Šimunović sta za Katarino Miličević izdelali kavbojke, kakršne si je želela. Oblikovane so za sedenje na vozičku, zato so zadaj v pasu višje, spredaj pa nižje. Zaradi lažjega oblačenja in slačenja ter udobja so izdelane iz raztegljivega in mehkega džinsa, zadrge na spodnjem delu hlačnice pa omogočajo lažje praznjenje urinske vrečke. Katarina, ki zelo težko premika roke in prste, je povrhu dobila še jakno, ki je oblikovana tako, da jo lahko s pomočjo zank na rokavih, ki se zataknejo za ročaje vozička, samostojno sleče in obleče. Magnetna zadrga pa omogoča lažje zapenjanje. »Trenutek, ko je Katarina prvič po več letih sama oblekla jakno, je bil zelo ganljiv,« pove Meta.
Rokavice, ki jih je oblikovala Linda Ogrizek, bi bile gotovo všeč vsem uporabnicam invalidskih vozičkov, ki se naokoli lahko vozijo same. Prototip zaznamuje inovativna oblikovalska zasnova, ki njegovo funkcionalnost povezuje z estetskim učinkom nakita. Daljše trakove lahko poljubno ovijamo okoli zapestja. Rokavice so na spodnji strani dlani ojačene s protidrsnim gumijastim materialom. K videzu modnega dodatka prispevajo tudi predvidena paleta barv in uporabljeni materiali.
Če bi hoteli doseči večjo proizvodnjo omenjenih prototipov, bi jih morali standardizirati, kar pri vseh ni mogoče, saj so potrebe gibalno oviranih preveč različne, se zaveda Meta Štular. A razmišljanje v to smer je vseeno postalo naslednji izziv ekipe. Ustanovili so blagovno znamko Design (Dis)ability, v okviru katere bodo razvijali oblačila in modne dodatke za gibalno ovirane. Pelerina Pilius modne oblikovalke Petje Zorec, ki je v letu in pol od začetka projekta prehodila pot od prototipa s prvega natečaja do končnega izdelka, je znamkin prvenec. Oblikovno izrazita in funkcionalno dodelana pelerina, ki gibalno oviranim uporabnikom omogoča hitro in učinkovito zaščito pred dežjem, je devetega decembra denar za zagon proizvodnje začela zbirati na Kickstarterju. Ali bo izdelku, ki ima nedvomno izjemen tržni potencial, uspelo zbrati 40.000 dolarjev, bo znano čez slab mesec.
