Morski konjiček kranjskih gimnazijcev

Kako so dijaki pomagali snemati dokumentarni film o slavnem fosilu. Za podlago glasba gimnazijskega orkestra.

Objavljeno
18. december 2017 09.25
Posodobljeno
18. december 2017 11.00
Blaž Račič
Blaž Račič
Iz Slovenije izvira najstarejši in zato najslavnejši fosil morskega konjička na svetu, to je 12,5 milijona let star fosil iz Tunjiškega gričevja. Po objavah v znanstveni literaturi, tiskanih in spletnih medijih je dobil še upodobitev v dokumentarnem filmu, pri nastajanju katerega so sodelovali kranjski gimnazijci.

Zgodba fosila morskega konjička iz Tunjiškega gričevja sega v obdobje miocena, ki se je začelo pred približno 23 milijoni let in končalo pred petimi milijoni let. Tedaj so se zaradi velikih tektonskih premikov začele dvigovati Alpe in izginjati veliki ocean Tetis (Panonsko morje), nastala je puščava Sahara, zaradi trka indijske podceline v evrazijsko ploščo se je dvigala tudi Himalaja. Kot je povedal dr. Jure Žalohar, profesor fizike na Gimnaziji Kranj, sicer pa ljubiteljski geolog, so z območja današnjega Indijskega oceana v obdobju srednjega miocena, lahko tudi že prej, na območje današnje Slovenije priplavali tudi morski konjički. Zadrževali so se v plitvinah ob obali med morskimi algami in travami. Nekatere med njimi je zasulo blato in ujeli so se v kamnine v obliki fosilov.

Neznani svet morskih konjičkov

Po besedah Jureta Žaloharja so geologi dobro vedeli, »kje je treba zariti krampe«, saj je bilo Tunjiško gričevje, ki leži zahodno od Kamnika, že prej znano kot najdišče številnih fosilnih ostankov. Tako sta s prijateljem Tomažem Hitijem prva na svetu odkrila fosil morskega konjička (vrste Hippocampus sarmaticus). Z raziskavami sta nadaljevali in doslej skupaj odkrila štiri vrste fosilov morskega konjička in njihovih sorodnikov: poleg omenjene še vrsto Hippocampus slovenicus in še dve vrsti šilastih konjičkov in pritlikavih šilastih konjičkov, ki predstavljata vmesni člen med morskim konjičkom in morskim šilom, je povedal Žalohar. Dodal je, da zdaj najbližji sorodniki morskih konjičkov iz Tunjiškega gričevja živijo v Indijskem oceanu. Sicer pa dandanes živijo po vseh morjih sveta.

O najstarejšem fosilu morskega konjička je nastalo več znanstvenih člankov, o njem so med drugimi poročali v reviji National Geographic, mesto je našel tudi v knjigi o sto najbolj zanimivih novih vrstah, odkritih na planetu Zemlja od leta 2000. Letos je Gimnazija Kranj sodelovala s španskim raziskovalnim inštitutom CSIC pri snemanju dokumentarnega filma o morskih konjičkih in morskih šilih, ki so sicer razširjeni po vseh morjih sveta, z naslovom SyngDoc – The Unknown World of Syngnathids (Neznani svet morskih konjičkov). Kranjski gimnazijci so posneli nekaj minut dolg del filma o najdišču pri Tunjicah in o najdbi, gimnazijski simfonični orkester pa je prispeval levji delež glasbene podlage za naravoslovni dokumentarni film.

Snemanje z droni

Pri snemanju filma so sodelovali člani tehnično-snemalne ekipe in letalske sekcije Drone Team Formation kranjske gimnazije. Poleg intervjuja s profesorjem Žaloharjem ter snemanja na terenu v Tunjicah in v neposredni okolici najdišča so dijaki z uporabo sodobne letalske in snemalne opreme naredili nekaj spektakularnih posnetkov. Žalohar je navdušen nad prispevkom dijakov k nastanku filma in dejal, da so »opravili odlično delo, s katerim so dokazali, da njihovo tehnično znanje omogoča sodelovanje v popolnoma profesionalnih mednarodnih projektih«.

Dijak Aljaž Lavtižar je prvič sodeloval pri snemanju dokumentarnega filma, saj so doslej največkrat snemali promocijske filme za gimnazijo, različne prireditve in glasbo. Gal Nagode je dodal, da so morali pri snemanju dokumentarnega filma morali upoštevati več omejitev, med drugim to, da so posnetki manj dinamični, da je manj kadrov z več govora. Najprej je treba posneti širšo sliko, nato pa detajle, ki so v dokumentarcih zelo pomembni, je razložil Gal, ki je imel glavno besedo pri snemanju posnetkov na tleh in pri snemanju intervjuja s profesorjem. Dodal je, da je bilo takšno snemanje zanimivo, ker je spoznal nov pristop k snemanju.

Uporaba sodobne letalske tehnike mladim ni tuja. Nejc Soklič in Aljaž Lavtižar, člana letalske sekcije, sta dokazala, da znata uspešno upravljati drone s kamero. Bolj kot morski konjički je snemalca iz zraka Aljaža Lavtižarja pritegnilo samo snemanje, saj je bilo zanj izziv narediti dobre posnetke. Tako so za lokacijo snemanja izbrali Vršič. Čeprav je od Tunjic Vršič precej oddaljen, je za slikovitost pripovedi manj pomembna oddaljenost, saj so želeli s tem pokazati Alpe, ki so se dvigovale ravno v obdobju, ko so v Panonskem morju še plavali morski konjički.

Druga nagrada na festivalu podvodnega filma

Za snemanje posnetkov z droni je treba vnaprej dobro vedeti, kaj hočeš posneti in pod katerim zornim kotom, kako leteti in v katero smer, je razmišljal Aljaž Lavtižar, poleg tega je treba upoštevati dejstvo, da dron lahko leti do največ 20 minut, v tem času pa je treba posneti čim več uporabnega materiala. Nejc Soklič je še povedal, da je letenje ob pobočju gore ali tik nad slemenom zelo zahtevno. Drona zaradi oddaljenosti ne vidiš, zato ni redkost, da dron strmoglavi in se na tleh razbije. Po drugi strani pa takšen način opazovanja odpira nove priložnosti za geološka, geografska in biološka raziskovanja.

Delo kranjskih gimnazijcev in partnerjev iz različnih držav sveta, ki so sodelovali pri nastanku filma, je bilo sredi novembra v španskem San Sebastianu na festivalu podvodnega filma Cimasub prepoznano, saj so za film prejeli drugo nagrado. Na nagrado so v Kranju zelo ponosni. Pričakujejo, da se bo glas o tunjiškem fosilu morskega konjička in o Gimnaziji Kranj širil po svetu naprej, saj se bo dokumentarni film, ki je namenjen tudi ozaveščanju javnosti o krhkosti in občutljivosti morskih ekosistemov, predstavljal na številnih mednarodni filmskih festivalih.