Na bojiščih Waterlooja znova zabobneli topovi

Več tisoč zgodovinskih navdušencev je uprizorilo slavno bitko, ki je za vedno spremenila zgodovino Evrope.

Objavljeno
20. junij 2015 14.07
TOPSHOTS-BELGIUM-HISTORY-WATERLOO-ANNIVERSARY
Ma. Ja., Delo.si, STA
Ma. Ja., Delo.si, STA
Bruselj − Na poljih Belgije so ob 200. obletnici bitke pri Waterlooju včeraj znova zabobneli topovi. Več tisoč zgodovinskih navdušencev je namreč uprizorilo slavno bitko, v kateri so zavezniške britanske in pruske sile 18. junija 1815 premagale Napoleonovo francosko armado in tako za vedno spremenile zgodovino Evrope, piše Slovenska tiskovna agencija.

Prireditev so organizatorji označili za največjo tovrstno uprizoritev, saj je v njej sodelovalo okrog 6000 v zgodovinske oprave oblečenih udeležencev iz 52 držav, piše STA. Približno 60.000 gledalcev iz celega sveta je lahko na ogromnih tribunah spremljalo spektakel, za katerega so karte razprodali že pred meseci.

Topovi so zabobneli in v vojake preoblečeni udeleženci so se spopadli na istih poljih južno od belgijskega glavnega mesta Bruselj, na katerih je bilo pred 200 leti v sloviti bitki ubitih ali ranjenih 47.000 vojakov. A tokrat je bitka minila brez smrtnih žrtev in z aplavzom občinstva.

Vzdušje na uprizoritvi je bilo po pisanju STA kljub morbidnim zgodovinskim dejstvom praznično. Gledalci so vihteli francoske in britanske zastave, prek zvočnikov pa so polja ob napetih trenutkih bitke preplavili zvoki ustrezne klasične glasbe. Uprizoritev je trajala več kot dve uri. Danes bodo priredili še drugo uprizoritev bitke.

Še v četrtek so predstavniki evropskih kraljevih družin in diplomati okroglo obletnico bitke, ki še vedno zbuja nacionalne strasti, obeležili na precej bolj umirjen in resen način, dodaja STA. Poudarek je bil na spravi in poklonu žrtvam bojev.

Bitka pri Waterlooju je eden ključnih dogodkov v zgodovini Evrope. 93.000 francoskih vojakov pod poveljstvom Napoleona se je spopadlo s 125.000 pripadniki britanskih in pruskih sil, ki sta jih vodila vojvoda wellingtonski in maršal Blücher. Po kar desetih urah silovitih bojev je 10.000 vojakov obležalo mrtvih, 35.000 pa je bilo ranjenih in na tisoče je pozneje podleglo poškodbam.

Slavila je naveza dveh monarhij, odločenih narediti konec letom vojn, ki so sledile francoski revoluciji leta 1789. Napoleon je bil izgnan na otok Svete Helene v južnem Atlantiku, kjer je leta 1821 tudi umrl. Zmagovalci so na novo zarisali meje v Evropi, kontinent pa je nato užival kar stoletje relativnega miru, ki se je končalo šele s prvo svetovno vojno, še piše STA.