Tiskane izdaje
Muzej kokakole v Atlanti vas o tem prepričuje do zadnjega kotička, vse do metalne škatlice, ki hrani strogo varovano recepturo pijače. In ki je seveda nihče ne more videti.
Najprej o njeni skrivnosti: že odkar je farmacevt John Pemberton leta 1886 v Atlanti ustvaril osvežilno in poživljajočo pijačo, za katero je sestavine preizkušal v različnih kombinacijah in nazadnje v trinožnem kotlu zvaril v preparat, je osnova za popolni recept najbolj varovana in slavna formula na svetu. Edini uradni prepis recepture je bil menda shranjen v trezorju banke v ZDA in le dva zaposlena hkrati naj bi vedela za celoten recept, ki daje gazirani pijači prepoznavno aromo. A še ta dva nista nikoli potovala z istim letalom, če bi, na primer, strmoglavilo. Zato je ob 125-letnici obstoja izjemno priljubljene gazirane pijače svet toliko bolj vznemiril namig, da je recept za kokakolo končno razkrinkan. Pri tem so se sklicevali na 32 let star članek v lokalnem časopisu, ki naj bi že leta 1979 objavil fotografijo recepta, menda natančnega posnetka recepture Johna Pembertona. Iz družbe so informacijo zanikali, češ da njihovi recepti še naprej ostajajo skrbno varovani. »Številni so poskušali razkriti skrivno formulo, vendar so bili neuspešni, kajti obstaja le ena prava stvar,« je tedaj dejala tiskovna predstavnica Coca Cole, Kerry Tressler. Na pločevinki kokakole se sicer trenutno sklicujejo le na posebne sestavine, kot so »naravne arome, med njimi kofein, gazirana voda, sladkor, fosforna kislina in barvilo«. Je pa do danes že znano, da kokakola po originalnem receptu med drugim vsebuje vaniljo, karamelo in izvlečke kokinih listov, čeprav menda nihče razen nekaj izbrancev ne pozna skrivnostne sestavine, imenovane merchandise 7X, ki daje pijači edinstven okus.
Kakorkoli že, ena najbolj prepoznavnih znamk na zemeljski obli, ki se lahko pohvali z izjemno prodorno distribucijsko mrežo z več kot tristotimi partnerskimi polnilnicami, ki ponujajo prek 3300 pijač v več kot dvestotih državah sveta, vam katerega od svojih (mogoče nekoliko manj znanih) obrazov utegne razkriti prav v svojem rojstnem mestu, Atlanti. Muzeja kokakole, ki ga vsako leto obišče več kot milijon obiskovalcev, v prestolnici zvezne države Georgia ne morete zgrešiti: tik ob olimpijskem parku, čudovitem akvariju in sedežu svetovno znane televizijske mreže CNN se namreč bohoti ena največjih turističnih znamenitosti države breskev, kot Georgii pravijo Američani. Že vhod v muzej, kjer hranijo približno tisoč artefaktov iz bogate zgodovine kokakole, je prav impozanten. Da imata ob njem poznan logotip Coca-Cole, ki ga je narisal Frank Mason Robinson, knjižničar Johna Pembertona, in steklenica, ki jo je leta 1915 oblikoval Earl R. Dean, glavno vlogo, najbrž ni treba posebej poudarjati. Oblika steklenice kokakole je pač ena najbolj prepoznavnih na svetu. In to »celo v temi«. V temi se začne tudi virtualno popotovanje v muzeju. A le za nekaj sekund, preden se po ogledu takšnih in drugačnih zaščitnih znakov in sloganov Coca-Cole začne desetminutna projekcija filma z naslovom Vsak dan v tvojem življenju. Kdo ga kroji, ste najbrž že uganili. Največja svetovna proizvodnja in distribucija najbolj priljubljene pijače na zemeljski obli, ki jo pijejo tako ob slavnih piramidah v Gizi kot v Hongkongu. In ki riše smeh in zadovoljstvo na usta ljudi. V vsaki sekundi dneva je takšnih nasmeškov menda 9600.
Ko se salutiranje ameriški pijači številka ena konča, nastopi čas za spoznavanje pomembnosti steklenice kokakole, in to vse časov nastanka istoimenske družbe. Vse je skupaj je seveda zapakirano v prijetno nostalgično pripoved o časih zgodnjega oglaševanja ameriške ljubljenke, promocijskih sloganov in materialov, vse do že omenjenega nastanka prepoznavne oblike steklenice pred natanko stoletjem. Bi verjeli, kdo vse je v zgodovini prepeval v oglaševalske namene Coca-Cole? Da, celo takšne zvezde, kot so Roy Orbison, Aretha Franklin in Loretta Lynn najdete med njimi. In seveda vam snovalci muzeja ne pozabijo prikazati posnetka (bolje rečeno reklame), v kateri žejni ameriški astronavti iz Discoveryjeve misije v vesolje iz leta 1995 primejo prav za ... Kokakola v skoraj stotih različicah nazadnje pričaka še (žejne) obiskovalce muzeja. Izberete, bolje rečeno zmešate, si jo lahko kar sami, med osnovnimi kategorijami pa so klasična, dietna in brezkofeinska kokakola ter mnoge druge z najrazličnejšimi okusi sadja in celo začimb. Iz muzeja se obiskovalcem pot odpre naravnost v trgovino, kjer se je mogoče prepričati, da skupina Coca Cola – ta je v letu 2013 imela 46,9 milijarde dolarjev prihodka oziroma 8,6 milijarde dolarjev dobička – svoj posel pač obvlada. Kajti kokakola se tu pojavi prav na vsem, na čemer si lahko zamislite. Majicah in celo spodnjicah, kozarcih, steklenicah in skodelicah, da, celo na urah, dežnikih, takšnih in drugačnih obeskih, predpasnikih in pasovih jo utegnete najti. Da o ljubkih polarnih medvedkih, ki čakajo na svoje nove lastnike, sploh ne izgubljamo besed. In seveda se za spomin lahko fotografirate z ogromnim Coca-Colinim medvedom, ki se vam prijazno priklanja in dobrika.
A kdo ob vsej tej propagandni supermašineriji sploh pomisli na to, da bo največji proizvajalec brezalkoholnih pijač na svetu, ki trenutno zaposluje okrog 130.000 ljudi, zaradi dodatnih varčevalnih ukrepov po svetu v prihodnjih mesecih odpustil 1800 delavcev? In kdo na občutni padec prihodkov in dobička v lanskem letu? Oktobra lani je izvršni direktor družbe Muhtar Kent sicer dejal, da želi družba prihraniti približno tri milijarde ameriških dolarjev v letnih stroških do leta 2019, kar bi vključevalo tudi odpuščanje zaposlenih. In precej je bilo izrečenega o prepoznavanju potrebe družbe, da »poveča obseg in hitrost sprememb«, saj se še naprej sooča z zahtevnim gospodarskim okoljem. Po drugi strani naj bi svet, ne samo Američani, v zadnjem času naredil korak naprej k bolj zdravi hrani in hitro hrano vsaj malce potisnil na stranski tir. Toda če se sprehodite po Atlanti in okolici, utegnete o povedanem pošteno podvomiti. Kajti brez kokakole, hamburgerja in krompirčka pač ne gre. Da bo kokakola vsaj še nekaj časa zvezda stalnica na svetovnem globalnem zemljevidu, vam prav zares ni treba dvomiti.
