Tiskane izdaje
Oblikovalka čevljev Alja Viryent je danes v prostorih nekdanjega tržiškega ponosa, tovarne Peko v stečaju, predstavila prva dva para čevljev, ki so jih izdelali potem, ko se je januarja začel stečaj in se je po 113 letih končala zgodba, ki jo je leta 1903 začel Peter Kozina.
Kopita za čevlje, ki so nastala v družinski tradiciji, so pripravljena, material je naročen, prostori zagotovljeni, stroji preizkušeni in ob delavcih, ki čakajo na začetek dela, ni več ovir za ponovno oživitev čevljarske dejavnosti v Tržiču, je povedala Alja Viryent, ki je na predstavitvi z zanosom in velikim optimizmom napovedala ponovno oživitev in nadaljevanje dejavnosti v Pekovih prostorih v Tržiču.
Pri tem je kot enega ključnih dejavnikov navedla dejstvo, da je v Tržiču po stečaju Peka ostalo brez dela 155 delavcev in da jih je deset povabila k nadaljnjemu sodelovanju. Delavci, ki jih je na novinarski konferenci omenila po imenu in s tem poudarila njihov veliki pomen in pomembno vlogo za oživitev proizvodnje v Pekovih prostorih, so nosilci znanja, je dejala in dodala, da je treba za izdelavo dobrega čevlja imeti za »na tisoče kilometrov sukanca« izkušenj in »znanje, da se čevelj zašije na pravi način«. Takšni delavci v Tržiču še obstajajo, je zatrdila in dodala, da jim »le s takimi delavci lahko uspe«.
Tudi za zahtevne kupce
Namesto o tovarni je Alja Viryent govorila o manufakturi, saj gre za manjši obrat (za zdaj najemajo sto kvadratnih metrov površin ter opremo in stroje), v katerem ne bo, kot je dejala, linijske proizvodnje. Prepričana je, da jim lahko s ponudbo kakovostnih čevljev za posebne priložnosti in poslovne čevlje s prepoznavnim oblikovanjem uspe tudi na svetovnih trgih. Pri tem stavijo na zahtevnejše kupce, ki so pripravljeni za čevlje z ortopedsko notranjostjo in elegantno zunanjo podobo plačati nekaj več.
Napovedala je tudi uporabo novih, sodobnih materialov, kakršen je karbon. Hkrati je prepričana, da lahko »naredimo najboljše čevlje na svetu«.
V prvi seriji bodo skupaj izdelali 200 parov čevljev, od tega polovico ženskih salonarjev, polovico pa elegantnih moških čevljev. Zanje že sprejemajo naročila oziroma rezervacije. Vsak par bo imel svojo številko, nosil bo tudi podpis avtorice, ki verjame, da bodo hitro našli kupce za par, ki stane po 250 evrov. Z izkupičkom od prodaje bodo pridobili 50.000 evrov, s katerimi bodo financirali zaposlitve delavcev in nadaljevanje proizvodnje.
Hkrati Viryentova upa, da bodo nato le našli investitorja, ki jim ga doslej ni uspelo in ki bo finančno podprl njihove načrte. Potencialni investitor čaka na realizacijo, je dejala. Za zagon proizvodnje bodo sprva potrebovali 350.000 evrov, medtem ko za vse leto potrebujejo milijon evrov obratnega kapitala. Hkrati ugotavlja, da investitorji gledajo le na denar, manj pa na ljudi – hočejo le oklestiti visoke stroške proizvodnje in ustvarjati višje dobičke, čeprav je »pomemben človeški faktor«.
Na leto nameravajo z desetimi delavci v proizvodnji in nekaj delavci v režiji izdelati in prodati 12.000 parov čevljev višjega cenovnega razreda. Alja Viryent si želi, da bi imeli poseben oddelek za izdelavo čevljev po meri.
Za tržiškega župana Boruta Sajovica je osnovno sporočilo ponovne oživitve dela Pekovih prostorov in oživitve proizvodnje čevljev, da je Tržič bil in bo tudi ostal mesto z bogato čevljarsko tradicijo. Skrbi ga namreč, da bi se dragoceno znanje o oblikovanju in izdelavi čevljev, ki so ga v Tržiču razvijali več kot stoletje, izgubilo, zato je zdaj novo pobudo pozdravil in dodal, da se tudi dolga pot začne s prvim korakom.
Tržič, čevljarsko mesto
Župan je poudaril, da je oblikovalka prve korake naredila z velikim optimizmom, pogumom in prepričanjem o uspehu, zato tudi sam verjame, da je to začetek nove zgodbe oziroma novo poglavje v zgodbi tržiškega čevljarstva. Ker je Viryentova z osebnimi imeni naštela vse svoje sodelavce, je to za župana dokaz, da je človeka in s tem njegovo znanje in ročne spretnosti postavila na osrednje mesto in tako oblikovala novo dušo in srce tržiškega čevljarstva. Kot je še dejal župan, je vedno kupoval Pekove čevlje, in je tudi zdaj napovedal, da bo kupil par čevljev, ki jih je izdelala Alja Viryent z ekipo.
Alja Viryent je pri tem pokazala prav poseben odnos do Tržiča, saj je poudarila, da želi delati prav tu, kjer je doma čevljarska tradicija, in nikjer drugje. Obžaluje, da ji novega podjetja Alja Viryent & co. ni uspelo registrirati na sedežu nekdanje tovarne, saj tega sodišče, ki vodi postopek stečaja Peka, ni dovolilo, in je podjetje registrirala z naslovom v eni od bližnjih ulic.
»Danes je to zapuščena stavba, mesto duhov in le mi verjamemo, da je tu še vedno mogoče izdelovati čevlje,« je še dejala Viryentova, v Tržiču pa ljudje upajo, da ji bo uspelo vzpostaviti lastno proizvodnjo in ohraniti precej načet ugled Tržiča kot čevljarskega – šuštarskega mesta.
