Nebo ni omejitev

Kraljevi stolp je šele na četrtini svoje višine, a mu pripisujejo mogočnost, kakršne nima še nobena stavba na svetu.

pet, 02.02.2018, 13:00

Nebotičniki Adriana Smitha

Do zdaj najvišja stvaritev 73-letnega ameriškega arhitekta Adriana Smitha je dubajski Burdž Kalifa, poleg tega je zasnoval še sedem »supervisokih« zgradb, med njimi so stolp Zifeng v Nanjingu (450 metrov, Kitajska), Trumpov hotel v Chicagu (423 metrov, ZDA), stolp Jin Mao v Šanghaju (420 metrov, Kitajska), stolp Pearl River v Guangzhoju (309 metrov, Kitajska). Slednji je poseben tudi zaradi tega, ker je zasnovan tako, da ne potrebuje energije iz omrežja. Uporablja namreč izključno geotermalno energijo in tisto, ki jo pridobijo iz vetra in sonca. Tega cilja sicer še niso dosegli.

Poročila z Bližnjega vzhoda o gradnji najvišjih, najboljših, najbolj prestižnih in nasploh najstavb na svetu ne zvenijo več kot novice, temveč izkazovanje bogastva in predvsem moči. Novo stolpnico, ki se bo dvigala najviše, gradijo spet sredi puščave, v Džedi v Saudski Arabiji. Ko bo nebotičnik dokončan, se bo dotikal oblakov na višini okoli enega kilometra. Kraljevi stolp (Jeddah Tower) bodo predvidoma odprli leta 2020.

Že na prvi pogled je mogoče opaziti, da tudi pri arabskih supermogotcih ne gre vedno vse po načrtih. Stolp so namreč začeli graditi pred skoraj štirimi leti, konec lanskega leta je segal malenkost čez 250 metrov, torej še daleč od kilometra, ki naj bi ga dosegel že čez dve leti. Ne glede na to, da se še niti približal ni aktualni rekorderki, stolpnici Burdž Kalifa v Dubaju (Združeni arabski emirati), ki je visoka 828 metrov, pa že ponuja osupljiv razgled po kraljestvu, ugotavljajo novinarji CNN. To pravzaprav niti ni tako težko, kajti začetek najvišjega nebotičnika na svetu stoji sredi puščave.

Želja: milja

Ko so ga začeli načrtovati, so bile želje še bolj visokoleteče. Cilj je bil namreč zgraditi eno miljo visoko stavbo, vendar jih je ustavila mati Zemlja, kajti geološka sestava na tem območju ni ustrezna. Nekoliko nižji, a še vedno najvišji stolp za zdaj, je načrtoval človek z izkušnjami – to je ameriški arhitekt Adrian Smith, ki je zasnoval že Burdž Kalifo. Načrti stolpa v Saudski Arabiji tudi po videzu spominjajo na dubajskega, podobno je v meglo zavita končna višina. Teh podatkov zaradi morebitnih tekmecev (kakor da je zgraditi najvišjo stavbo na svetu nekaj, kar se lahko zgodi čez noč) niso hoteli razkriti do zadnjega, obstajale so ocene, da bo Burdž Kalifa visok 818 metrov. Prava metraža se je javnosti »razkrila«, ko so na vrh postavili anteno, njen vrh se konča 828 metrov nad površino.

Tisti, ki si je zaželel še višjega, je saudski princ Alvalid bin Talal ali najbogatejši Arabec na Bližnjem vzhodu, kakor so ga pred sedmimi leti, ko so njegovo premoženje ocenili na več kot 19 milijard dolarjev, poimenovali pri Al Arabia News; takrat je bil na lestvici najbogatejših na planetu na 26. mestu. Bistveno bolj imenitno kot omenjeni podatki zvenijo tisti o njegovem poreklu: je namreč vnuk Ibn Sauda, ustanovitelja tretje saudske države leta 1926, ki jo danes poznamo kot Saudsko Arabijo. Ibn Saud se ponaša s tako krasnim celim imenom, da ga velja uporabiti po principu kopiraj-prilepi: Abdulaziz ibn Abdul Rahman ibn Faisal ibn Turki ibn Abdulah ibn Muhamad Al Saud. Nebotičnik njegovega vnuka naj bi postal ikona arabskega sveta, simbol moči in blaginje. Takšen je optimističen načrt – pesimisti ga spodkopavajo z napovedmi, da bo to finančni poraz. Po zadnjih ocenah naj bi gradnja stala vsaj 1,4 milijarde dolarjev, prvi izračuni so napovedovali 1,23 milijarde.

»Kot načrtovano«

Vendar projekt ne poteka tako, kot bi si načrtovalci želeli. Najprej je bila gospodarska kriza, ki je resno zamajala temelje vseh načrtovanih velikih, super in mega gradbenih projektov. Zamude so se nakopičile že do leta 2013, za nameček sta se omenjeni princ, ki je sicer tudi direktor Kraljevske družbe (Kingdom Holding Company – KHC), in šef partnerske gospodarske družbe Džeda (Jeddah Economic Company – JEC) Bakr Bin Laden zapletla v korupcijske posle in so ju konec lanskega leta celo aretirali, kar zveni precej neverjetno za absolutistično monarhijo, ki kotira zelo visoko na lestvici najbolj skorumpiranih držav. Toda tudi tam so se očitno odločili, da se bodo vsaj navidez poskušali otresti tega slabega slovesa; sprejeli so protikorupcijsko zakonodajo in rezultat tega je aretacija nekaj prominentnih članov kraljeve družine, vlade in družbe.

Toda v gospodarski družbi Džeda zaostankov pri gradnji stolpa vseh stolpov ne priznavajo in napovedujejo, da se bo projekt končal leta 2020 – »kot načrtovano«. »Od takrat naprej boste lahko videli stolp, nakupovalno središče in mnoge druge objekte,« je za CNN povedal Mounib Hammoud iz gospodarske družbe Džeda.

Stolp naj bi bil nekakšen dragulj sredi gospodarskega središča v Džedi, 20 milijard dolarjev vrednega komercialnega in stanovanjskega projekta, ki naj bi zavzel 5,3 milijona kvadratnih metrov površin ter tako ustvaril povsem novo sosesko. Kraljevsko mesto – vsaj tako so od začetka imenovali to rastoče gospodarsko središče – bo od zdajšnje Džede oddaljeno približno dvajset kilometrov in se bo raztezalo ob Rdečem morju. Stolp bo zasedel 245.000 kvadratnih metrov površine, imel bo več kot 250 nadstropij (do zdaj so jih zgradili 60) in najvišjo razgledno galerijo na prostem; 500 kvadratnih metrov veliko futuristično razgledišče s pogledom na Rdeče morje bodo uredili 660 metrov visoko. V nebotičniku bo petzvezdnični hotel Four Seasons in pripadajočih 97 stanovanj, od tega sedem dupleksov. Poslovni prostori bodo zasedali sedem nadstropij, stanovanjske enote pa štiri. Dvigala (vsega skupaj jih bo 59) bodo hitra in učinkovita; prav posebna dvonadstropna (teh bo pet) bodo obiskovalce popeljala na razgledno ploščad. Potovala bodo baje lahko s hitrostjo 33 kilometrov na uro in bodo goste v 157. in 158. nadstropje dvignila v 66,5 sekunde.

Futuristične metropole

»Preden smo začeli načrtovati stolp v Džedi, to ni bilo mišljeno kot območje, kjer bi ljudje lahko živeli,« razlagajo graditelji, »ustvarjamo neodvisno mesto, v katerem bo vse, kar stanovalec potrebuje. S tem spreminjamo miselnost Džede.« Džeda se bo uvrstila na mednarodno sceno sodobnih mest in bo – kar se zdi v očeh graditeljev najpomembneje – konkurirala Dubaju. Gradnja stolpa je sicer tudi del državne strategije, ki gleda proti letu 2030 in namerava med drugim diverzificirati gospodarske panoge ter zmanjšati odvisnost od prodaje nafte.

»Egipčani so gradili piramide, v srednjeveški Franciji velikanske katedrale, v sodobnem času mesta, kot so New York,« naštevajo. Naslednji logični korak so očitno stolpnice, ki se dvigajo nad futurističnimi soseskami metropol.

A če so se morali Arabci ustaviti pri enem kilometru, se Japonci očitno ne bodo. Miljo visoka stolpnica je del koncepta novega futurističnega mesta v zalivu njihove prestolnice. Največ o projektu, ki so ga za gradnjo na umetnem otočju zasnovali člani birojev arhitektov Kohna Pedersena in Leslieja E. Robertsona, pove ime: Next Tokyo 2045.

Povezane novice

Saudijci po tridesetih letih zopet v kino
11. december ob 16:12
Kinodvorane v Saudski Arabiji so bile prepovedane, ker bi filmi menda lahko ogrozili saudsko kulturno in versko identiteto.
Prijavi sovražni govor