Novi obraz Dubaja: velikanski zlat okvir

Dubajski okvir je največje ukradeno avtorsko delo, je zatrdil mehiški arhitekt Fernando Donis.

čet, 11.01.2018, 12:00

Dubaj je zbirki največjih (in bizarnih) gradbenih stvaritev dodal še eno. Na začetku leta so predstavili največji okvir na svetu. Dviguje se nad parkom Zabeel, v puščavskem soncu se blešči v vseh odtenkih zlate in obljublja obiskovalcem pogled v preteklost in prihodnost ter slabih sto metrov dolg sprehod 150 metrov nad mestom.

Največje mesto v Združenih arabskih emiratih (in hkrati eden od sedmih tamkajšnjih emiratov) je našemu planetu že »podarilo« nekaj gradbenih dosežkov. Med njimi so najvišji nebotičnik na svetu, stolp Burdž Kalifa, ki so ga odprli pred osmimi leti in se dviga iz množice bleščečih stolpnic, umetno otočje v obliki palme, ki se razprostira ob obali in po svoje kroji njeno obliko, največje nakupovalno središče (in v njem smučarsko središče – Ski Dubai – se razteza na 22.500 kvadratnih metrih), do predlanskim so imeli najdaljšo podzemno železnico, ki deluje brez voznika. Gradijo tudi največje letališče na svetu, Dubai World Central – Al Maktum; deloma so ga odprli že 2010., dokončno obliko s petimi stezami pa naj bi dobilo leta 2027.

Torej, če pišemo o Dubaju in njegovih gradbenih dosežkih, lahko skoraj vedno pišemo o presežkih, s katerimi se radi kitijo tamkajšnji mogotci, tudi na račun izkoriščanih migrantskih delavcev, ki klonijo pod težo njihovih projektov. V takšnem okolju se 50 nadstropij visok zlat okvir za sliko pravzaprav ne zdi nekaj nenavadnega, a bi lahko rekli, da po bizarnosti vendarle izstopa.

Uokvirjeni presežki

Skozi 150 metrov visok in 105 metrov dolg okvir je na eni strani viden Dubaj z vsemi sodobnimi presežki, na drugi strani pa se razprostira staro mesto. To je bil tudi namen mehiškega arhitekta Fernarda Donisa, ki je osem let delal v biroju OMA nizozemskega arhitekta in urbanista Rema Koolhaasa in bil nagrajen za projekt upravne stavbe pekinške televizije leta 2002. Med drugim je zasnoval letališče v Saudski Arabiji, v Dubaju pa na primer stolpnici podjetja Porsche ter nebotičnik Renaissance. Za Guardian je povedal, da mestu, ki je že tako polno emblemov, ni hotel dodati še enega, temveč jih je hotel nekako uokviriti. Dobesedno to je tudi naredil, toda na koncu izgubil tako rekoč vse zasluge, kar daje bizarnemu projektu nalepko kontroverznosti.

Ukradena stvaritev

Načrt je pripravil v okviru mednarodnega razpisa podjetja ThyssenKrupp iz leta 2008 in mednarodne zveze arhitektov. Razpis je pozival sodelujoče z vsega sveta, naj pripravijo projekt, ki bo predstavljal »nov obraz Dubaja«. Med skoraj 930 predlogi je bil izbran Donisov, za kar je arhitekt dobil 100.000 dolarjev nagrade. Namesto da bi gradili še eno masivno strukturo, je predlagal okvir, ki naj bi predstavljal preteklost, sedanjost in prihodnost Dubaja, je pojasnil.

V ne prav številnih medijskih objavah je mogoče zaslediti, da se je tako arhitektovo sodelovanje končalo. Donis je zatrdil, da so se mu predstavniki mesta kmalu po zmagi na natečaju »zahvalili«, omejili njegovo sodelovanje zgolj na svetovalno vlogo in zahtevali, naj jim v celoti izroči svoje avtorsko delo. Prav tako naj bi mu prepovedali vstop na gradbišče in kakršnokoli promocijo dela kot njegovega. Donis takšne pogodbe ni hotel podpisati, zato so (čeravno s precejšnjo zamudo) začeli delati brez njega, je za Guardian povedal arhitekt. Dubajski okvir zdaj imenuje največji ukradeni projekt.

»Vzeli so moj načrt, ga nekoliko spremenili in naredili brez mene,« je bil ogorčen. Zato je v Združenih državah Amerike vložil tožbo proti Dubaju, toda ovira ga dubajski pravni sistem, po katerem menda ni mogoče tožiti občine, če ta tega ne dovoli, je opozoril Donisov odvetnik Edward Klaris. Tožbo je vložil tudi proti družbi ThyssenKrupp dvigala.

Preveč okrasja

Medtem ko arhitekt čaka na pravico, občuduje uresničitev svojega načrta: »Fantastično ga je videti materializiranega,« je zapisal na družbenem omrežju, »v panoramo mesta se vključuje tako, kot sem si zamislil. Seveda bi raje videl, da bi bil bolj skromen, z manj okrasja, toda učinek je takšen, kot sem ga hotel doseči. Le sodeloval bi rad pri tem.«

Dubajske oblasti pridobitev, katere gradnja je stala približno 36 milijonov evrov, imenujejo največja nova atrakcija na svetu in napovedujejo, da bo postal ena njihovih osrednjih turističnih znamenitosti. Vstopnina znaša dobrih enajst evrov; v pritličju so uredili razstavo zgodovine emiratov, nato dvigalo popelje obiskovalce do 93 metrov dolge razgledne galerije z interaktivno futuristično razstavo o mestu čez 50 let, s čimer posredno kažejo proti letu 2020, ko bo Dubaj gostil svetovno razstavo.

Bistveno bolj kot notranjost mimoidoče in turiste vznemirja zunanjost. Prazen okvir, o katerem so se nekateri domačini baje spraševali, kdaj ga bodo vendarle dokončali in mu v sredini dodali sliko oziroma reklamni pano, je kajpak takoj postal priljubljena točka za uokvirjene selfije. S. B.

Prijavi sovražni govor