Opazili smo: »Prosto po Vuku« ali blamaža po ljubljansko

Kazalo je lepo, sledila je blamaža. Zatem ko so Črnogorci predlani podarili spomenik Njegoša, ki stoji ob po njem imenovani ulici v Ljubljani, sta beli slovenski prestolnici kip Vuka Stefanovića Karadžića, reformatorja srbskega knjižnega jezika in pravopisa, filologa, etnografa ter, kot znano, kolega tukajšnjega Jerneja Kopitarja, ki mu je na Dunaju pomagal in ga spodbujal pri znanstvenem delu, podarila mesto Beograd in ustanova Vukova zadužbina.

Lepa gesta. Petkovega odkritja spomenika ob tivolski pravoslavni cerkvi sta se udeležila oba prva veljaka iz Ljubljane in Beograda, Zoran Janković in Siniša Mali, vreme je bilo dogodku naklonjeno in fotografije so krenile v medije. Že naslednji dan pa so, najprej v srbskem Blicu, zatem v ostalem tamkajšnjem tisku, opazili neverjetno blamažo.

Pri zapisu imena velikega reformatorja srbskega pravopisa - da, ravno pri jezikoslovcu - so njegovo ime z velikimi črkami zapisali napačno. Čeprav se tako v slovenskem kot srbskem jeziku zapisuje povsem enako - Vuk Stefanović Karadžić -, so ga bridko polomili in napisali kot Karađić.

Ko so se srbski novinarji doma pozanimali, kdo je odgovoren za napako, so iz ustanove Vukova zadužbina prejeli odgovor, da je Beograd podaril le kip, delo kiparja Petra Ubavkića, ki so ga ulili v livarni Bratov Jeremić s skoraj stoletno tradicijo. Srbi se le čudijo, odkod đ, ki ga slovenska abeceda sploh ne pozna, in dodajajo, da so piedestal, na katerem je napaka, izdelali veliko višje ob Savi, v Ljubljani.

Če malo »poguglaš«, hitro zaznaš, da se o razliki med dž in đ srbski otroci učijo že v prvem razredu osnovne šole. Kaj boš storilo, mesto Ljubljana?