Tiskane izdaje
V zadnjih letih imamo v Sloveniji nameščenih vse več defibrilatorjev. Preventivno jih nabavljajo podjetja, javni zavodi in posamezniki, ki jih donirajo.
Vse bolj smo državljani tudi ozaveščeni in seznanjeni s pomembnostjo takojšnje pomoči posamezniku, saj lahko že s takojšnjo masažo srca tisti, ki pomaga, pripomore, da srce iztisne vsaj od 30 do 40 odstotkov krvi − in tako zagotovi kisik, glukozo, hranila, ki jih možgani sicer ne bi dobili, posledice pa bi bile nepopravljive.
Pa vendar je nakup defibrilatorjev precej velik strošek. Zato zanje pogosto zbirajo denar ali pa se posamezniki odločijo, da ga bodo donirali in postavili v lokalno okolje.
Foto: Leon Vidic/Delo
Sramotno pa je, da je davek na dodano vrednost, ki se obračuna pri nakupu defibrilatorja, 22-odstotni, medtem ko, denimo, za obisk frizerja plačate račun z 9,5-odstotnim DDV.
Verjetno bi bilo smiselno, da bi država obdavčila luksuz, DDV pa za izdelke, ki rešujejo življenja, ukinila ali vsaj znižala na nižjo stopnjo. Defibrilatorji jih rešujejo! Lepše frizure za zdaj še ne.
