Piramide sredi Sibirije so povod za nove poročne običaje

Pogovor z Valerijem Uvarovom o tem, kako gradnjo piramid v Tomsku doživljajo domačini.

tor, 08.09.2015, 12:00

Raziskovalec mejnih področij Valerij Uvarov spet prihaja v Slovenijo, kjer bo s kolegi, ki jih prav tako privlačijo pojavi na robu znanosti, predaval o možnih učinkih in vplivih piramid na človeka.

Menite, da so ruski akademski krogi bolj naklonjeni raziskavam mejhnih področji znanosti, kot je, recimo, korelacija med obliko piramid in človeškim počutjem?

V Rusiji se je zadnjih sedem let v javnosti mnenje glede tovrstnih tem precej spremenilo. Predvsem zato, ker je na televiziji resnično veliko oddaj o tem, v katerih nastopajo tudi znanstveniki in visoki vojaški predstavniki. Zato v Rusiji ljudi ni sram razpravljati o teh temah. Na Zahodu je veliko znanja in vprašanj o tovrstnih temah, ampak ljudem je nelagodno govoriti o njih. O vplivu piramid na človeka in okolje se v Rusiji sistematično zbirajo podatki zadnjih 25 let. Imamo obsežno zbirko izredno zanimivih informacij.

Po mojem mnenju je pomembno, da znanost služi običajnim ljudem, ima poštene namene, predvsem pa se ne sme izogibati vprašanjem, na katera še ne vemo vseh odgovorov. Lahko vam navedem zanimiv primer. Leta 1908 se je v Tunguski v Sibiriji zgodila strahovita eksplozija. Neznansko uničenje narave je še dolga desetletja begalo znanstvenike, ki so si poskušali razložiti, kaj natančno se je pravzaprav zgodilo. Zbranih je bilo na tisoče pričevanj ljudi, ki se jih ni dalo zvesti na skupni imenovalec, predvsem pa je bilo v njihovih pripovedih veliko nerazložljivega. Ko je zbirka dokumentov prišla do Stalina, so ugotovili, da se vse skupaj preveč razhaja z uradnimi komunističnimi razlagami, zato so analizo nekaterih pričevanj preprosto opustili. O tem govorim − ne smemo se umikati pred neznanim.


Sredi Sibirije, natančneje v bližini mesta Tomsk, že vrsto let gradite kompleks piramid za izobraževalne namene. Kako se je sploh to zgodilo?

Tomsk je za ruske razmere majhno mesto. Vendar tam živi veliko študentov. Do mene je prišla poizvedba, kako izboljšati učne sposobnosti in ustvarjalnost študentov. Zato gradimo kompleks piramid, kjer bodo študentje in otroci lahko bivali, plavali, se sprehajali in se učili. Kot veste, so piramide poznali po vsem svetu, v različnih kuturah in so izredno zanimive.

Kot antropologinjo me zanimajo predvsem preverljivi odzivi okolice. Povejte, kaj so si o gradnji vaše piramide mislili delavci, ki sicer zidajo običajne kvadratne hiše?

O tem bi lahko napisal celo knjigo. Dobil sem nadvse spodbudne izjave delavcev, ki so večinoma iz Ukrajine: »Ne boli me več hrbtenica« ali »Zelo dobro spim« in podobno. Še posebej nas je presenetil primer delavca s kronično astmo, ki se je med delom na gradbišču piramid povsem pozdravil.

Dogodki, ki bi bili zanimivi za raziskavo, če predvidevamo, da delavci niso imeli pričakovanj in konceptov o vplivu piramid na zdravje. Povejte, kaj pa tamkajšnji domačini? Vas doživljajo kot čudaka in piramide kot moteče?

Ne boste verjeli. Najprej so si domačini zaželeli plezati na piramido, kar smo jim lahko omogočili, saj smo imeli med gradnjo postavljene stopnice. Veste, kdo je prišel? Pari, zaljubljenci. Nenadoma so začeli vsak s svoje strani plezati na piramido in se na vrhu poljubljati. Prepričani so, da bo to naredilo njihovo zvezo srečno in trajno. Nadvse zabavno. To še ni vse, zdaj, ko so stopnice umaknjene, imamo nov pojav. Pred piramido se hodijo slikat mladoporočenci z istim namenom: da bo njihova ljubezen v zakonu dolga in zveza uspešna. Takšno praktično uporabo so si zamislili domačini, zanimivo verovanje.


Vsekakor nepričakovan odziv sibriskih domačinov. Ste opazili še kaj drugega med tem projektom?

Kot smo predvidevali, piramide vplivajo na neposredno okolico, torej na mikroklimo, od temperature do pospešene rasti rastlin.

V okolici piramid v Egiptu tega pojava prav gotovo ni.

Imate seveda prav, vendar o piramidah v Egipitu lahko rečemo tudi, da so le še turistična znamenitost. Tamkajšnja kultura se ne ukvarja z njihovo možno aktivno rabo, razen, kot rečeno, za turistične namene. Za sever Afrike pa tako ali tako lahko pričakujemo nadaljevanje podnebnih sprememb, torej širjenje puščave, dvigovanje temperatur in ogrožanje poljedelstva. Vendar se, opremljeni z znanjem, na te procese narave lahko tudi pripravimo. V prihodnjih štiridesetih letih lahko zagotovo pričakujemo nadaljnje podnebne spremembe.

Povejte, kaj bo lahko mladina počela v kompleksu piramid v Tomsku?

Z bivanjem mladine v kompleksu bi radi dosegli povečanje njihove ustvarjalnosti. Težava človeka je ta, da znanje ali odkritja najprej uporabi za destruktivne, vojaške namene, kar ni namen tega projekta. Želimo le ponuditi okolje prihodnji generaciji, da bo lahko premaknila razvoj družbe na bolje, da ne bodo razvajeni. Morda nam bo do konca leta 2016 uspelo, da kompleks odpremo za širšo javnost. Zdaj je predvsem gradbišče, na katerem načrtujemo do konca leta 2016 zgraditi devet piramid na prostoru, ki obsega okoli osemdeset hektarov. Doslej je bila zgrajena velika centralna piramida. Tam si želimo odpreti šole, vrtce in omogočiti športne aktivnosti.


Kaj pa je vaša definicija razvajenosti?

Predvsem to, da ne bodo imeli kot generacija tašne potrebe po laganju. Vsi lažemo drug drugemu ali, drugače povedano, iščemo opravičila in razlage za svoja dejanja, o katerih vemo, da niso dobra. Vzemiva za primer kajenje. Vsi vemo, da je škodljivo, a nekateri še vedno iščejo razlage, zakaj kadijo. Da se ne bodo zredili, da bodo manj nervozni, da se bodo družili, karkoli. O tem se lahko zelo dolgo pogovarjamo. Prav tako o enakosti in prijateljstvu, o katerih ljudje radi veliko razglabljamo, štejejo pa dejanja. Radi bi ponudili otrokom možnost spremembe mentalitete v smeri, da bodo pripomogli k pozitivnim spremembam za vse. Kdor uničuje drugega in pri tem ne ve, da škoduje še sebi, je, lahko bi rekli, nespameten.

Kljub veliko pomislekom, ki jih je mogoče imeti ob vašem projektu, ne moremo mimo tega, da se še vedno gradi veliko stavb, kjer je bivanje mladine izjemno nekakovostno.

Smo bitja narave in oddaljevanje od zemlje in povezanosti z njo nujno vpliva tudi na naše zdravje. Način naše gradnje upošteva znanja o gradnji, ki jih je človek že imel, o usklajevanju z naravo. Pri svojem delu izhajam iz informacij, ki izvirajo iz starega Egipta. Prepričan sem, da je njihovo znanje sitematično in predvsem znanstveno. Vsak človek, ki ima čas, da se na primer poglobi v egipčansko Ra Unu Pert Am Hru ali dela Hermesa Trismegistusa, lahko dobi iz njih dobre zamisli. Prav to je tudi moj namen: povečati ustvarjalnost posameznikov.


Sam na svet gledam kot matematik, glasbenik in slikar, kar mi pomaga. Pogosto pa znanost govori v zaprtem jeziku, ki ne pomaga običajnim družinam, da bi znanje starodavnih civilizacij uporabile v svojem vsakdanjem življenju. Nobena skrivnost ni, da so civilizacije pred nami zelo natačno načrtovale spočetje, posebno pozornost so posvetile nosečnosti in nato bivanju otrok. Obstajajo načini, da izboljšamo zdravje in povečamo ustvarjalnost svojih otrok. Potem lahko ti konstruktivno prispevajo k družbi. Moja vizija je, da učinki piramid lahko pripomorejo k miroljubnim spremembam v naši skupnosti.

Prijavi sovražni govor