»Planica je kraljica in Pero je kralj«

Peter Prevc je obnorel Slovence. Komaj so čakali, da se po vseh uspehih zime, ki so jih spremljali z domačega kavča, predstavi v domači Planici. Že včeraj, na prvi tekmovalni dan, se je pod Ponce zgrnilo 20.500 obiskovalcev, otrok je bilo za več kot 90 avtobusov. Vsak je hotel vsaj delček Petra. Se ga dotakniti, ga fotografirati, prositi za podpis. Oblegan je bil na vsakem koraku.

Toliko transparentov kot včeraj v Planici še ni bilo. »Poletite naši orli«, »Pazi veter, tu je Peter«, »Globus je naš«, »Podpiramo vas«, »Planica je kraljica in Pero je kralj«, so bili le nekateri, ki so štrleli iz navijaške množice. S prepoznavnimi zelenimi kapami na glavi, s katerimi je otroke obdarila Zavarovalnica Triglav, je zbrana planiška publika podpirala slovensko reprezentanco. Najbolj je vrelo, ko se je pojavil prvi mož zime Peter Prevc. Vsak njegov gib so pospremili z vzklikanjem. Najbolj glasni in najbolj zastopani so bili šolarji.

Budilka ob štirih zjutraj

David in Urban sta se postavila na ograjo, kjer so se gibali skakalci. »Zamudila sva Roberta Kranjca, da bi ga prosila za podpis,« sta dejala osmošolca OŠ Vavta vas. Skakalno tekmo sta si v živo ogledala prvič. »V Planici sem bil že poleti, a je bilo takrat tu še gradbišče,« je povedal Urban, David pa je dodal, da se mu tako od blizu prizorišče zdi precej večje kot na televiziji. Oba sta pesti najbolj stiskala za Petra Prevca. Urbanu je slovenski šampion všeč, ker skače s srcem, na Davida pa je vtis naredila Prevčeva umirjenost.

Ob štirih zjutraj je včeraj budilka zvonila Larisi in Tiji iz OŠ Neznanih talcev Dravograd. A ob misli na skakalne zvezdnike jima ni bilo težko vstati pred svitom. »Prišli sva podpirat slovenske skakalce,« sta poudarili s transparentom in zastavo v rokah. »Peter mi je všeč, ker je vedno nasmejan, ne vda se,« je dejala Tija. Obe sta vso sezono spremljali smučarske skoke, ne le tekmovanja, tudi plakate skakalcev sta zbirali in jim sledili po družbenih omrežjih. »Vzdušje je super!« je povedala Larisa in razkrila, da se ni bilo prav preprosto prebiti skozi množico do ograje, ob kateri sta se zasidrali in ostali vso tekmo. Kaj bi sporočili skakalnim junakom? »Naj vedo, da jih imamo vsi navijači radi!« sta se strinjali.

V kotiček med plastičnimi stranišči, od koder se je razprostiral lep pogled na letalnico, so smuknili postojnski šestošolci iz OŠ Miroslava Vilharja. »Super je tu,« je povedal Luka Črt. »S sabo imamo sendviče, sok in lizike,« je malico opisal Luka. »Fotografiral sem Prevca in Kranjca. Skakalce pozdravimo, če gredo mimo nas,« je nizal vtise še Aljaž, ki sicer prisega na nogomet, druga dva pa sta košarkarja.

Najlepše v Planici? Skakalci!

Tina – na glavi je imela kapo z Zlate lisice, ki ji jo je podaril stric – in Tjaša sta pregledovali stojnice. Privoščili sta si očala s slovensko zastavo in trobljo. Ko sta zaslišali, da je napovedovalec omenil Roberta Kranjca, sta stekli proti hribčku, da bi bolje videli njegov polet. »Želeli bi si, da bi nam bili skakalci malo bližje,« sta pripomnili.

Ponudbo sta si ogledovali tudi Brigita in še ena Brigita, dijakinji 4. letnika Centra biotehnike in turizma Novo mesto, in kupili dve veliki slovenski zastavi. Za eno sta odšteli 12 evrov. Nekdanji odbojkarici sta si planiške tekme pod Poncami ogledali petič, ponovno prideta jutri – takrat s športnim društvom. Nista navijali le za slovenske skakalce, močno sta ploskali tudi japonskemu veteranu Noriakiju Kasaiju. »Legenda je! Pri 43 letih še kar skače,« je dejala Brigita. Kaj je najlepšega v Planici? »Skakalci!« sta v smehu pribili soimenjakinji. Kdo pa med njimi? »Domen Prevc. A na žalost ne tekmuje na letalnici.« Kaj jima je bilo na včerajšnji preizkušnji najbolj všeč? »Slovenska himna,« sta še dodali.

Tadej iz OŠ Slavka Gruma je v rokah držal transparent, na katerem je pisalo Peter Prevc. Ob njem so bili še Monika, Mark in Petra. »Prevc je zmagal in dan je še lepši. Ti fantje si res upajo. Mene bi pobralo od strahu,« se je skakalcem priklonila Monika. Kaj skupina šolarjev iz Zagorja sporoča svojemu junaku? »Da navijamo zanj, tudi če ne zmaga. Pa naj si odpočije po sezoni, v novi ga bomo spet podpirali,« so kimali med sabo.

Ko je Peter Prevc stopil na najvišjo stopničko, so prireditelji njemu v čast zavrteli slovensko himno. Na hribčku nasproti letalnice so melodijo pospremili fantje in dekleta iz OŠ Polhov Gradec. Visoko v zrak so dvigali pesniške transparente »Naši skakalci pravi so letalci«, »Naši orli letijo, si prvo mesto prisvojijo«, ki so jih izdelali v šoli. Ko je bilo himne konec, so prešerno vzklikali »Kdor ne skače, ni Sloven'c«. Štiriinštirideset jih je prišlo, nam je zaupala ena od učiteljic, in dodala, da so se otroci, ko se izvedeli, da gredo v Planico, že dva tedna veselili ob misli na prihajajoči dogodek.

Z zlatim orlom na obrazu

Med množicami osnovnošolcev in srednješolcev so se mudili tudi ponudniki sladkarij in navijaških pripomočkov. Cene so ostale enake kot na lanskem dogodku. Za veliko peno je treba te dni v Planici odšteti štiri evre, za točen sladoled dva evra, kostanj stane 3,50 evra, male kokice pa evro manj. Trgovci ponujajo tudi lesene raglje, magnete, stare planiške značke, kape ... Zanimiva ideja je poslikava obraza. Za manjšo je treba plačati pet evrov, poslikava celega obraza znaša 15 evrov. Alenka in Katja sta razkrili, da zlatega orla na obraz narišeta v pičlih treh minutah.

Nešteto novih zgodb in doživetij se je v slogu preteklih planiških let spisalo že prvi dan pod Poncami. Po koncertu, na katerem je mladino zabaval Trkaj, se je dolina počasi spraznila. Ob 16. uri, ko je sonce močno obsijalo zasnežene vrhove in prikazalo njihovo veličino, ki se je med tekmo sramežljivo skrivala v oblakih, ni bilo več skorajda nikjer nikogar. Prizorišče je bilo počiščeno in pospravljeno, ostali so le še delavci, ki so pripravljali stvari za naslednji dan, ko se bo pod letalnico bratov Gorišek zgrnila nova navijaška množica.