Tiskane izdaje
»Posameznik mora med izvedbo nenehno vzdrževati zbranost, da osvoji nova zaporedja gibov. Ples od osebe zahteva sposobnost usklajenosti celega telesa, pri skupinskih plesih ali plesih v paru pa tudi usklajenost gibanja s skupino ali partnerjem,« pojasnjuje diplomant kineziologije iz Gibalne klinike Gregor Mišič.
Občutek pripadnosti
Umetniški vodja folklorne skupine Emona, kjer ohranjalo bogato slovensko plesno, glasbeno in pevsko izročilo, dr. med. Bojan Rok pravi, da je pri plesu v skupini pomemben tudi socialni kontakt. »Veterani smo tukaj zaradi veselja, nekateri plešejo že okoli 40 let, saj te ples hitro zasvoji. Veteransko skupino sestavljajo različni profili, veliko nas je zdravnikov, so arhitekti, medicinske sestre, avtomehaniki. Enkrat na teden se dobimo, da vadimo, se pogovarjamo, obujamo spomine in to nam je zelo pomembno,« pojasnjuje dr. Rok.
Da plesna dejavnost lahko obogati življenje starejših, opaža tudi Mišič, saj jim omogoča stik z družbo, ki se ob upokojitvi lahko precej zmanjša. Programska in umetniška vodja Plesnega studia Intakt, kjer omogočajo ustvarjalni ples in jogo plesa tudi za odrasle, Nataša Tovirac opaža, da se pri plesu zaradi stika in dotika z drugimi povrne občutek pripadnosti. »Ker ples pomaga izraziti čustva, je čudovito orodje neverbalne komunikacije, ki velikokrat pove več kot besede,« dodaja Tovirčeva. Mišič pa poudarja, da se pri plesu pogosto družabni, čustveni in ustvarjalni vidiki prepletajo, kar plesno dejavnost naredi še bolj pestro. S tega vidika je podobno učinkovito telesno dejavnost težko najti, je prepričan.
Idealen način rekreacije
Premagovanje zadržkov
Delovna terapevtka Milena Avbelj v Domu starejših občanov Ljubljana Bežigrad opaža, da ima ples lahko tudi terapevtski učinek. V domu vsako sredo organizirajo prireditve, kjer stanovalci tudi zaplešejo. Najraje imajo plese v parih, kot so polka, valček in fokstrot, dva stanovalca pa obvladata tudi tango. Po plesnih večerih je pri nas znan tudi Hotel Delfin v Izoli, kjer lahko stanovalci plešejo vsak petek in soboto. »K nam prihajajo predvsem starejši gostje, ki se radi družijo, zabavajo, skratka tisti, ki želijo aktivno preživeti dopust,« pravi Daša Ždrnja Gregorič iz prodaje v hotelu.
Stanovalci zelo radi plešejo, opaža Avbljeva iz bežigrajskega doma, čeprav se na začetku bojijo neznanja, a strah s pomočjo terapevtov hitro izzveni. Delovne terapevtke jih s prijemom pri plesu sprva umerjajo, ko pa pridobijo zaupanje, zaplešejo tudi s sostanovalci. Od 223 stanovalcev, ki jih imajo v domu, na plesišču preštejejo tudi do 20 plesnih parov. Avbljeva je prepričana, da bi jih lahko še več, a imajo nekateri žal zadržke. Morda pa se ne zavedajo, da za ples ni nikoli prepozno, kot poudarja tudi Tovirčeva: »Skozi ples navadno presenetljivo hitro ugotovimo, da naše telo hrepeni po gibanju in izražanju ter da zmoremo več, kot smo si predstavljali. Ples je poezija trenutka, je duša naše realnosti. V njem tudi starejši ne smejo pozabiti uživati in prisluhniti sebi.«
