Ptujsko kurentovanje: Po prvinska doživetja v pustni muzej na prostem

Lonely Planet je ptujsko kurentovanje uvrstil na seznam desetih najboljših praznovanj pusta na svetu.

sre, 27.01.2016, 13:00; spremenjen: 11:20

Pustni čas od svečnice (2.februarja) do fašenskega torka (9. februar) nam je letos odmerjen na komaj osem dni. Zato ni dobro zamuditi niti minute za obredno preganjanje zime in za klicanje ter hrepeneče pričakovanje pomladi. Nikoli si ne bi mogli odpustiti, če se za to ne bi dovolj potrudili in bi prepustili boginji zime, teme in zla Morani, da nas premaga. Doslej nas še ni, tudi letos ne bomo neodločni!

Vsak po svoje prispeva nekaj atomov energije, da skupaj ogrevamo svet. Tako tisti, ki si v tem času samo v muzeju ali v monografiji iz domače knjižnice ogleda pustne maske ali kaj prebere o pustnih običajih, kakor oni, ki se že nekaj dni pred pustnim časom trudi izdelovati prav posebno masko ali pustno oblačilo; pa oni, ki si bo ogledal kakšno od pustnih povork in seveda še nekoliko več tisti, ki bo vseh osem dni v težki kurentovi opravi motovilil po tem svetu in vsak večer skoraj do mehkega prekuhano telo le za nekaj uric spanca izvlekel iz verige zvoncev in ovčjih kož.

Ker pa Slovenija - kako neizkoriščeno je naše bogastvo - še nima muzeja vseh ohranjenih slovenskih pustnih mask, likov in običajev (še celo zamisli in načrte zanj je pozabila pripraviti), bo najbolje stopiti v deželico, ki je v resnici živ in nič zrežiran pustni muzej na prostem: torej na Dravsko in Ptujsko polje, pa še malo v Haloze in seveda na Ptuj. V prvinsko korantovo deželo! In tudi k že malo pomeščanjenemu kurentu!

Kdor se želi napolniti s čisto energijo za vse pustne dneve, mora na Kurantov/korentov skok na domačijo Matevža Zokija v Budini pri Ptuju in to že prvo sekundo pustnega časa. Kurenti si prvič nadenejo zvonce, ob velikanskem kresu počakajo, da odbije polnoč drugega februarja in potem brez kap delirično skočijo v pustni čas, plešejo in norijo okoli ognja, da se njihova energija spaja s plameni in zaliva vse okoli prisotne, plane na rodovitne njive naokoli, vdre v domačije in v hipu prebudi v slehernem željo, da bi še sam razdivjal svoje telo do brezumja.

Ta prvi pustni dan, 3. februar, bo sicer sredina delovnega tedna, toda celoletno delo se splača za pustne dni pustiti ob strani. Kdor se celo leto ni nagaral, ta tudi med pustnim časom ne bo nič pametnega opravil - v teh krajih velja to spoznanje toliko, kot je včasih veljala katera od božjih zapovedi. Ker bo osem dni mestu Ptuju vladal karnevalski princ Bertold Draneški, je vso ljudstvo povabljeno, da spremlja prenos oblasti pred ptujsko mestno hišo. Rajko Jurgec, ki je princ za dve leti, ima izkušnje z vladanjem mestu že od lanskega leta. Letos je to njegova zadnja priložnost, da prevetri mestno blagajno in nažene mestne pisarje k ostrejšemu prirezovanju peres in hitrejšemu pisanju.

Letos v pustnem času ni dveh nedelj, pa običajne uvodne parade slovenskih pustnih mask in skupin skozi staro ptujsko mestno jedro ne bo. Se bodo pa najbolj znani liki in skupine posamično predstavljali in razkazovali vsak pustni dan na ptujski tržnici od pol pete ure naprej. Na ptujskem območju se je namreč ohranilo kakšni dve tretjini vseh slovenskih pustnih običajev, mask in likov, tako da bodo na tržnici prišle dnevno na vrsto po tri ali celo štiri skupine. Markovski kopjaši, pa vile iz Zabovc, cirkovški ploharji, haloški Jurek, baba deda v košu nosi, vlečenje ploha, rusa in še kdo se že zagnano pripravlja na srečanja z radovedneži, obiskovalci in občudovalci. Zato vsaj nekaterih izmed njih ne bo mogoče zgrešiti nekje na mestnih ulicah prav v nobenem delu vsakega pustnega dneva.

Čas vračanja v prvobitno stanje

Najbolj pa se obiskovalcem vtisne v spomin srečanje s kurentom in pri današnji tehnologiji o tem vsakemu ostanejo za večno ljube fotografije z njim v družbi. Mladenkam in gospem poleg tega ostane še spomin, kako jo je ujel med svoje roke in jo zavrtel v divji ples, iz katerega se ni izvila, dokler mu ni podarila žepnega robca, da si ga je bahavo privezal na ročaj ježevke ali na verigo okoli pasu. Otrokom pa ponujena močna kurentova roka za pozdrav in spravo, v resnici pa še bolj za odganjanje strahu pred tem kožuhastim stvorom, ki se ga potem naj več ne bi bali - a vsi vemo, da še po stoterih rokovanjih in srečanjih s kurentom ne moremo premagati prav posebnih mravljincev strahu in navdušenja obenem, ki nam preplavijo telo. Brez rokovanja s kurentom, brez občutka v dlani, ko zagrabite ali le pobožate njegov kožuh, brez posvojene vzvišenosti, ki jo prinese razdivjana skupina kožuharjev in trušča njihovih zvoncev v ušesih in srcu, s ptujskega kurentovanja pač ni mogoče oditi. Naj smo še tako racionalni in hladni, to je nerazumljivi čas vračanja človeka v prvobitno stanje.

Kdor pa si je že priznal, da je njegova divja narava močnejša od njegove vsakdanje polikanosti in podrejenosti, ta naj se ne obotavlja namaskirati in priti v pustno deželo v svoji maski. Doživel jo bo še za nekaj stopenj globje in se na koncu čudil, kje je dotlej skrival toliko spontanega veselja, poguma in moči. Šele tako bo spoznal, da mu je kurentovanje in pustovanje doslej zadovoljevalo le oči, našemljenemu pa je doživetje, ki mu prežeme vso pamet, čustva in mu telo spreminja le v posodo elementarnega doživljanja.

Še posebej zaželeni pa bodo maskirani obiskovalci v soboto v starem mestnem jedru, kjer bo urbani mestni korzo prikazoval današnje sposobnosti izdelovanja urbanih mask in našo današnjo domišljijo, kako v lik, obnašanje in nastopanje preliti lastno pustno zamisel. In ne pozabiti, da se skriti za svojo masko ljudje vedno bolj razgalimo kakor skrijemo. In v pustnem času ni niti najmanj narobe razkriti, kdo se skriva v naši globini in koga naskrivaj sprehajamo naokoli vse druge dneve razen pustnih.

Za večino pa je najbolj privlačna glavna pustna povorka po ptujskih ulicah na pustno nedeljo. Letošnje kurentovanje je že 56. zapored in od poldneva naprej se bo po Potrčevi cesti po Miklošičevi, Krempljevi, Dravski in Cafovi ulici do šotora na Vičavi vila največja pustna procesija z etnografskimi skupinami in pustnimi liki na začetku povorke, z nekaj sto kurenti takoj za njimi, potem pa v dolgem repu še karnevalske skupine z vsemi domislicami, kostumi in norčijami z vseh ptujskih vetrov in tudi iz malo bolj oddaljenih krajev. Tri tisoč maskiranih udeležencev pričakujejo v tej posebni procesiji, iz desetih držav se bodo prišli razkazovat in zabavat. V ponedeljek bodo potem moči za nadaljevanje pustovanja imeli tako ali tako le še otroci, na pustni torek pa si bodo dali duška tisti, ki bodo do takrat omahovali in se branili notranjemu norčavemu nagonu. Popoldne ob petih bodo pred ptujsko mestno hišo pusta pokopali in mesto vrnili v vsakdanje politične zdrahe in mrtvilo.

Ni vasi brez povorke

Bogate pustne povorke in prireditve pripravljajo tudi v krajih Dravskega in Ptujskega polja ter v Halozah. V soboto dopoldne Fašenk v Cirkulanah, v Majšperku Pustno povorko, ob 13. uri pa Fašenk v Markovcih. V ponedeljek bo Pohod oračev v Podlehniku, ob 14. uri Fašenk v Dornavi, dve uri pozneje Videmski fašenk, na pustni torek pa fašenki v Stojncih (opoldne), Bukovcih (dve uri pozneje), Cirkovcah (ob 15. uri).

Prva

Prva znana ptujska pustna povorka po mestu je bila na pustni torek 25. februarja 1873. V štiri vozove so takrat vpregli dvajset konjev in po ulicah vozili in razkazovali namaskirane meščane. Tudi letošnja pustna sobota je namenjena meščanom in njihovemu maskiranju. Prav tako pa se bodo po mestu razkazovali vsi dosedanji princi ptujskih karnevalov, vsak v svoji zgodovinski opravi in z imenom, ki je v zgodovini mesta zares obstajalo. Ob vsakem pa seveda še njegovo spremstvo.

Živa mojstrovina

Kurent se odpravlja po Unescovo zaščito. Lani decembra je slovenska vlada sprejela uredbo, s katero je kurentove obhode razglasila za ohranjeno živo mojstrovino. Zveza društev kurentov je predlog za Unescovo zaščito že oddala, mestni svet ptujske občine je svoje simbolno soglasje izglasoval in po zadnjih ptujskih napovedih naj bi letos septembra v Unescu kurenta že sprejeli na svoj seznam zaščitenih svetovnih biserov.

Kurent v umetnosti

Slikar France Mihelič je z znamenito sliko Mrtvega kurenta ta lik razkril kot izjemen slikarski navdih. Miha Remec ga je zasidral v knjige, Štigličev film Praznovanje pomladi pa na filmsko platno. Glasbeno-gledališka predstava Kurentova svatba mu je dala še melodijo. Aleš Šteger je pred kratkim izdal pripoved o kurentu za odrasle v otrocih in otroke v odraslih. Tudi letos bo ob kurentovanju potekal slikarski ex tempore ...

Za mastna usta

Pusta si brez pustnega krofa ni več mogoče niti predstavljati. Najbrž bodo nekoč še odkrili, kdo je spekel prve krofe. Morda bodo potrdili primat Dunajčanki Ceciliji Krapf, ki je pred 330 leti v svoji mali trgovinici izdelovala "Cecilijine kroglice", pa se je spomnila novosti in jih v pustnem času napolnila še z vloženim sadjem (marmelada). Znamenite krofe na naših Trojanah pečejo že skoraj pet desetletij in pol... A bo za zgodovino še dovolj časa, pustni čas je za hrustanje in mastna usta.

Izjemna posebnost

S kurentom imajo še danes težave etimologi, mitologi, etnologi in razni drugi preučevalci. Predvsem v obroču sredozemskih držav odkrivajo njegove brate, bratrance ali njegovo daljno žlahto, celo z indijskim Šivo in grškim Dionizom mu iščejo podobnosti in poslanstva. Postavili so ga v poseben muzej v Parizu, v belginjski mednarodni muzej mask Binche in še kje drugje predstavlja izjemno posebnost.

Kje si, domovina?

Pred pol stoletja, ko je kurenta posvajalo mesto Ptuj, se je razvila ostra razprava, kje je njegova prava domovina. Takratni poznavalci so ga zamejili na osem vasi Ptujskega polja: Markovce, Zabovce, Novo vas, Bukovce, Stojnce, Sobetince, Strelce, Prvence in Borovce. V Haloze in na Dravsko polje naj bi torej korant prišel od tam. A tamkajšnji korant ni pernati (za naglavno okrasje nima ptičjih perutnic - purana, kanje, jastreba), ampak rogati (namesto perutnic in pisanih trakov ima na glavi le živalsko rogovje).

Prijavi sovražni govor