Tiskane izdaje
Ljubljana – »Njega luna nosi,« je večkrat slišati ob (domnevno) nenavadnem obnašanju ljudi, a luna, kadar je polna, naj bi imela po prepričanju mnogih ne le vpliv na čudno vedenje posameznikov, ampak tudi na več rojstev, prometnih in drugih nesreč, ugrizov psov in še na vrsto drugih negativnih pojavov.
Če ste med tistimi, ki jih »trka« luna, je to treba pripisati vašemu lastnemu zaznavanju, ne pa nadnaravni moči edinega Zemljinega naravnega satelita. O tem, ali polna luna kakor koli vpliva na obnašanje ljudi, je bilo narejenih že veliko raziskav, ki pa so med seboj tudi nekonsistentne, pravi psiholog Peter Umek. A je tako z raziskavami doma kot na tujem dokazano, da, denimo, na število prometnih in drugih nesreč, rojstev otrok, ugrizov psov polna luna nima niti najmanjšega vpliva. Gre le za subjektivno zaznavanje posameznika, ki je na ta pojav preveč osredotočen.
Enako kot s horoskopom
»Verjetno je to posledica pričakovanja in morda tudi lastnih izkušenj. Namreč, veliko bolj si zapomnimo tiste dogodke, ki so v skladu z našimi pričakovanji. Tako kot pri prebiranju horoskopa. Če nam napove vesel dogodek in ta dogodek res doživimo, začnemo verjeti v te nesmiselne napovedi,« poudari Umek.
Kljub znanstvenim dokazom, ki pravijo nasprotno, je za nenavadne in neprijetne dogodke po prepričanju mnogih treba s prstom pokazati na polno luno, ki da s svojo močjo ne le premika oceane oziroma morsko gladino, ampak vpliva tudi na človeka, saj je ta sestavljen iz dveh tretjin tekočine. To je eden pogosteje slišanih argumentov, ki pa so ga strokovnjaki že večkrat znanstveno ovrgli.
Ugotovitve policistov, zdravnikov ...
Res je, da je tudi iz ust policistov, zdravstvenih delavcev in drugih specifičnih poklicev slišati, da je v času polne lune več nesreč. Vendar ne na prometne nesreče ne na druge dogodke polna luna nima prav nobenega vpliva, še več, znanstveno je tudi dokazano, da nima nikakršnega vpliva niti na vedenje ljudi.
Proučevanja vpliva polne lune na prometne nesreče v Sloveniji se je lotil doktor astronomije Primož Kajdič, ki dela na oddelku za vesoljske vede na geofizikalnem inštitutu mehiške nacionalne univerze v Mexico Cityju.
Kajdič je analiziral pogostost prometnih nesreč v Sloveniji med 1. januarjem 1995 in 30. junijem 2010 in jo primerjal z luninimi menami. Dokazal je, da je povprečno število prometnih nesreč v dneh, ko je luna polna, enako povprečnemu številu nesreč v drugih dneh, kar pomeni, da ni nobenega indica, ki bi kakor koli kazal na to, da bi luna imela vpliv na dogajanje v prometu.
Kajdič pravi, da se je za raziskavo odločil, ko mu je sestrična, ki je takrat kot študentka medicine delala v kliničnem centru, povedala, da ji je mentorica rekla, da se ob polni luni zgodi več prometnih nesreč in več ugrizov psov. »Na to temo sem že večkrat debatiral s prijatelji in družinskimi člani, vendar nikoli nisem imel nič oprijemljivega, na čemer bi lahko utemeljil svoje mnenje.« Zdaj ima. Je pa pri tem spoznal, kako zelo so v ljudeh zakoreninjena prepričanja, ki jih je znanost že zdavnaj zavrgla. »To me je nekoliko razočaralo in frustriralo, saj sem bil vedno mnenja, da prepričanja morajo temeljiti na dejstvih in racionalnem razmisleku.«
Ko odpove racionalna razlaga
»Teza o povezanosti nesreč in lune je danes zlahka preverljiva zaradi dostopnosti podatkov o prometnih nesrečah. Ker ne temelji na ničemer konkretnem, ji lahko rečemo vraža. Vraže ne temeljijo na racionalnih razlagah in dokazih, zato si ne delam utvar, da bom s svojim delom prepričal vse 'vernike' v njo. Upam pa, da jih bom spreobrnil vsaj nekaj,« je zapisal doktor astronomije.
Na vprašanje, zakaj se bolj verjame horoskopom, nestrokovnim zapisom na spletu kot znanstvenikom, Kajdič odgovarja: »Popularna verovanja temeljijo na nekakšnih subjektivnih percepcijah ljudi. Ljudje radi iščemo povezave oziroma vzorce v svoji okolici. Pri tem nismo preveč pazljivi, preradi najdemo korelacije, ki jih pričakujemo. Znanost se tega loti drugače. Znanstvenik naj bi obstoj nekega pojava preverjal po metodah, ki so objektivne, se pravi, da ne vsebujejo vnaprejšnjih pričakovanj. Ko neki znanstvenik objavi znanstveni članek, v njem opiše svoje metode dela, kako je pridobil predstavljene podatke, kako jih je analiziral in kako je prišel do svojih ugotovitev. Potem lahko drugi znanstveniki njegovo delo ponovijo in poskusijo še druge metode, s tem pa potrdijo ali ovržejo obstoj pojava.«
Sklenil je, da v praksi ljudje ne poznajo razlike med znanstvenim delom in med trditvami, ki so objavljene v popularnih medijih. »Potem slišijo še mnenja kakšnih 'strokovnjakov', ki so v resnici le šarlatani (na primer astrologi, homeopati itd.), in jih jemljejo kot enakovredna znanstvenim trditvam.«
Ugotovitve policije
Vendar Peter Umek pravi, da prav nekateri policisti trdijo, da več ljudi kliče in navajajo različne težave takrat, ko je polna luna. Sočasno tudi povedo, da takrat pričakujejo klice določenih ljudi, ki jih ob polni luni vedno kličejo. »Menijo tudi, da se takrat zgodi več nasilnih kaznivih dejanj, več nesreč, več samomorov. Pred leti sem bil mentor študentki fakultete za varnostne vede, ki je v magistrski nalogi za več let obdelala klice na 113 ob polni luni. Pokazalo se je, da kljub prepričanju policistov, ki sprejemajo klice, teh ob polni luni ni bilo pomembno več, tudi število kaznivih dejanj se ni sistematično spreminjalo.«
Peter Umek. Foto: Jože Suhadolnik
Podrobno analizo prometnih nesreč opravljajo tudi zavarovalnice. A tudi iz Zavarovalnice Triglav so nam odgovorili, da ne opažajo povečanja števila nesreč ob polni luni.
»Seveda je več rojstev!«
Naslednja v vrsti je neresnica o vplivu polne lune na število rojstev, to so pod drobnogled vzeli tudi na statističnem uradu (Surs). »Primerjava podatkov o živorojenih po dnevih za zadnjih pet let (2012–2016) in koledarja polnih lun v omenjenem obdobju pokaže, da v nobenem od opazovanih let število živorojenih na dan polne lune ni bilo večje kot na dan, ko je bilo v posameznem mesecu rojenih največ otrok,« nam je sporočila Tina Žnidaršič s Sursa.
Podobne raziskave se je lotil tudi fizik Rado Marhold, ki je po temeljiti analizi statističnih podatkov o rojstvih in prometnih nesrečah v Sloveniji ugotovil, da število teh dogodkov ni v prav nikakršni povezavi s polno luno in da ta temelji le na subjektivnih občutkih ljudi.
Nič drugače ni bilo z raziskavo Nejca Žorge Dulmina, ki je pregledal rojstva od leta 2005 do 2009 in ugotovil, da jih je bilo na polno luno v povprečju 55,21, druge dni pa 55,37. Poudaril je še, da se argument za vpliv lune na človeka, ker da je njegovo telo sestavljeno iz veliko vode, preprosto ovrže z ugotovitvijo, da je gravitacijski vpliv matere, ki v svojem naročju drži otroka, kar 12-milijonkrat večji od luninega gravitacijskega vpliva na otroka.
Gravitacijske sile lune
Andreja Gomboc s Centra za astrofiziko in kozmologijo na Fakulteti za naravoslovje Univerze v Novi Gorici pravi, da se sama z vplivom luninih men na nesreče, rojstva in podobno ni nikoli ukvarjala, vendar kolikor pozna študije, niso odkrili nobene povezave. »To nas astrofizikov pravzaprav sploh ne preseneča, saj ni znanega mehanizma, s katerim bi luna vplivala na obnašanje ljudi. Na nas deluje le s svojo gravitacijsko silo, tako kot sonce in planeti, česar pa pravzaprav ne občutimo. Čutimo pa gravitacijsko silo zemlje, ki nas drži na njej.«
A morda ugotovitve strokovnjakov o vplivu polne lune le ne držijo povsem, bi marsikdo rekel, saj je ena od ameriških študij pokazala, da obstaja neposredni vpliv polne lune na prometne nesreče – kakšna se je namreč res že zgodila, ko so vozniki preprosto preveč zrli v luno in niso bili osredotočeni na cesto.
