Tiskane izdaje
Slab mesec, preden bodo modno brv ljubljanskega tedna mode LJFW razpotegnili čez Trg republike in predstavili smernice za prihajajočo jesen in zimo, so prvo poskusno speljali čez sobe starega stanovanja na ljubljanskem Taboru. Da se nekaj dogaja, je bilo mogoče sklepati le po tem, da se je na sončno nedeljsko opoldne pred secesijsko stanovanjsko stavbo zbralo več kot trideset mladenk in mladeničev nadpovprečne velikosti.
Nekaj trenutkov zatem, ko jih je izvršna producentka LJFW Melinda Rebrek povabila v notranjost praznega stanovanja (nevtralnega terena za izbor, kot ga je označila), so mladenke zrasle še za nekaj centimetrov. Širok hodnik so preplavile superge, pogled proti tlom sobe, v katero so se prestavile, pa je postregel z vrsto salonarjev različnih barv in vrtoglavih pet. Čas do prihoda njihovega mentorja Tomaža Miheliča, uradno imenovanega agenta za domači trg pri manekenski agenciji Immortal Models – ta bo letos drugič zapovrstjo poskrbela za celoten nabor modelov na LJFW –, so si krajšale s kramljanjem. Ko je prišel, je najavil hitre vaje, najprej za dekleta. Skoraj vse so bile oblečene v črne hlačne z visokim pasom, kar je še podaljšalo njihov stas, njihovi obrazi in oči pa so premogli le naravno lepoto. S tem so bile postavljene na približno enaka izhodišča pri ocenjevanju.
Med sobo in hodnikom
Vaje so bile odrejene na razdalji med sobo in hodnikom z velikanskim ogledalom, kjer je stal Mihelič. »Dajte vse od sebe! Do mene pridete zapeljivo, ne pa da se tresete. Gremo!« jih je spodbujal, medtem ko je bila vsaka od njih deležna še posebnih pripomb glede svojega nastopa z dolgimi koraki sem in nazaj. »Roke ti ne smejo bingljati. Ramena dol. Dolg vrat,« je z natančnimi navodili spremljal hojo ene od temnolasih deklet. Potem pa je znova nagovoril vse skupaj: »Dajmo se malo vživet, pazite na roke. Na splošno imate vse neizrazne obraze, kot da ste z neko muko tu. Pokažite energijo!«
Fantje so medtem čakali v drugem prostoru, natančneje v izpraznjeni jedilnici, obsijani s soncem in s pogledom proti ogledalom, Mihelič pa jim je naročil, naj povadijo kar sami. Manekensko hojo enega od njih je pospremil z besedami: »Bolj strumen korak: 1, 2, 3, 4 ...«, potem so se znašli po svoje. Ko so bili po dobri uri pripravljeni v taborih obeh spolov, je odredil finale tistega dne – predstavitev pred žirijo (katere član je bil tudi on sam). V sosednji sobi, ki jo je napolnjevala le miza s stoli, sta že čakali Melinda Rebrek in koordinatorka zaodrja LJFW Nina Jagodic; prva z odprtim dokumentom na prenosnem računalniku, druga z odprtim blokom, obe pa pripravljeni na popisovanje nastopov deklet in fantov, njihove višine, konfekcijske številke in številke noge ter predvsem z mislijo na to, kakšne modele si pri predstavitvi svojih kolekcij želi posamezen oblikovalec. Na tokratni izdaji LJFW, ki bo četrtič v strogem središču Ljubljane, se bo predstavilo okoli dvajset modnih ustvarjalcev.
Kako pa oblikovalec opiše željenega manekena? Da je svetlolas, določene višine in pegast? »Ne, ne«, je v smehu odgovorila Melinda Rebrek. »Želje oblikovalcev in oblikovalk se osredotočajo glede na to, ali si, denimo, za predstavitev moške kolekcije želijo manekene bolj moških postav ali bolj suhe, androgine. Izbor je odvisen tudi od tega, na kakšne kupce merijo. Na splošno pa velja, da na suhih postavah, oblačila lepše stojijo, a če predstavljaš spodnje perilo, potrebuješ ženske z oblinami,« je pojasnila drobne zakonitosti, ki vladajo v modnem svetu. Osnovne želje glede modelov pri slovenskih oblikovalcih ostajajo iz sezono v sezono enake, se pa vedno najde kdo, ki hoče presenetiti z nečim (oziroma nekom) svežim. Pa je težko imeti v glavi toliko želja? »To je izziv in naloga, ki jo skušaš čim bolje opraviti,« se zaveda Nina Jagodic.
Sprehodili do mize
»Zdaj pa poslušajte in bodite osredotočeni. Gremo po vrstnem redu. Prišli boste iz sobe, se sprehodili do naše mize, se za hip ustavili, se obrnili in vse skupaj ponovili. Preden boste šli ven, vas bo Nina še fotografirala,« je Tomaž Mihelič zarisal potek posamičnih predstavitev, z besedama »akcija in tišina!« pa napovedal njihov začetek. »Amanda naj se pripravi! Akcija!« je poklical prvo. Pri eni od naslednjih ni imel pripomb, drugo je kolegicama v žiriji predstavil kot naslednjo supermanekenko, pri tretji je navrgel opazko, da hodi prehitro ...
Ko so vse popisali, je Tomaž Mihelič strnil skupni vtis: »Zelo sem zadovoljen. Letos je bilo bolj pestro, več novih obrazov in dosti bolj sproščeno. Ker imamo ekskluzivne pravice, nam ni bilo treba tekmovati z manekeni drugih agencij, zato je bilo vse skupaj kot nekakšen interni izbor v domačnem ozračju. To so naši modeli, ki že nekaj sezon zapored nastopajo na LJFW, vsaj pet deklet že od samega začetka. Danes smo popravljali zgolj malenkosti.« Na opazko, da je kar nekaj deklet in fantov na avdiciji nastopilo prvič in bo prvič tudi na LJFW, je odgovoril z besedami, da sta bila dva od njih Luka Mulec in Sebastjan Jenko pred nedavnim tudi prvič v Milanu, pa je prvi kot ekskluzivni maneken sodeloval na modni reviji modne hiše Versace, drugi pa na dveh Dolce & Gabbana. »Zato lahko govorimo le, koliko je kdo pripravljen na nastop. Vsi, ki so bili danes tu, so bili pripravljeni na avdicijo, za katero so vadili mesece, nekateri tudi leta. To pa pomeni ne samo, da obvladajo primerno hojo, temveč da imajo tudi poslu primerno postavo ter so telesno pripravljeni. Še zlasti na modni brvi mora biti telo čvrsto in sloko, ne suho,« je poudaril in dodal, da se bodo do sredine aprila pospešeno pripravljali na nastop na LJFW. Po dve uri na teden bodo vadili skupaj, drugače pa vsak dan tudi vsak sam; dekleta morajo vsak dan hoditi pol ure v visokih petah, značilno manekensko hojo pa morajo vaditi tudi fantje.
V začetku tega tedna se bodo s prireditelji srečali še oblikovalci in vodji ličenja ter pričesk, da bodo določili frizure in naličenost posameznih modelov oziroma v koliko različic jih glede na njihove želje lahko spremenijo. Dva dni pred začetkom LMFW – na sporedu bo med 13. in 16. aprilom –, bodo določili še, katera obleka kateri manekenki oziroma manekenu najbolj pristoji. Ta dva dni imajo oblikovalci tudi čas, da oblačila kar najbolje prilagodijo izbranim postavam. Če izbrani maneken zboli ali nenapovedano odpotuje v tujino, pa poiščejo njemu podobno zamenjavo.
Daljša brv, več časa
Na LJFW vsak večer nastopi približno trideset manekenov in manekenk, ki nosijo kolekcije od pet do sedem oblikovalcev oziroma blagovnih znamk. »Ponavadi jih imamo razporejene po sklopih, zato da jih za nastop pod drugo blagovno znamko ni treba pretirano spreminjati. Za spremembo videza imamo največ deset minut, kar je odvisno predvsem od dolžine modne brvi, zato se vedno trudimo imeti čim daljšo! Če je pista dolga dvajset metrov, smo pridobili minuto, kar pa se že pozna!« je v smehu razkrila Melinda Rebrek ter pritrdila, da v zaodrju vlada neopisljiva norišnica. A takrat je pomembno le, da so modeli urejeni, kot so si zamislili tisti, ki predstavljajo svoja oblačila.
Ponavadi nastopi tudi nekaj manekenov iz tujine. »Pridejo kakšen dan prej, a če imaš njegove oziroma njene mere, številko noge ter fotografijo povsem zadostuje, saj so vajeni posla. Dan prej imamo generalko, na kateri poenotimo slog hoje ter se domenimo o vsem drugem za naslednje štiri dni. Prvi dan vlada živčna vojna, drugi dan mine brez težav, tretji dan smo utrujeni, četrti dan pa veseli in hkrati žalostni, da je konec,« je razpoloženjsko krivuljo LJFW povzela Melinda Rebrek.
