Potepuški psi: ujeti, zastrupljeni in odvrženi

Da bi ljudem zagotovile zdravje in varnost, oblasti v Kabulu kruto morijo živali, ki v islamu menda veljajo za nečiste.

Objavljeno
15. september 2014 17.33
AFP
AFP

Potisnjeni v kot z jekleno zanko okoli vratu psi divje tulijo in se poskušajo na vse mogoče načine osvoboditi, a že v kratkem jim bodo v gobce na silo vlili strup in končan bo še en pomor potepuških psov v Kabulu. Mestna uprava v afganistanskem glavnem mestu je dala lani zastrupiti 17.600 psov, s čimer naj bi meščane zaščitila pred različnimi boleznimi.

Kabulska oblast želi tako vzpostaviti nadzor nad vse številnejšimi potepuškimi psi, ki so v zadnjih nekaj letih preplavili mestne ulice in parke. Način ubijanja je nadvse okruten, a učinkovit. Lovci na pse v oranžnih oblačilih pri svojem delu uporabljajo jeklene zanke, lesene palice in velike mreže, v katere spretno ujamejo svoje žrtve. S težkim škornjem stopijo psu na vrat, nato pa mu v gobec potisnejo žlico s strihninom. Psi, ki jih trdno zvežejo z vrvmi, nato v bolečinah in strašnih krčih umirajo približno eno uro.

Drugi način je, da zvečer po mestu raztrosijo zastrupljeno meso, zjutraj pa so nato ulice dobesedno prekrite s trupli živali. Zastrupljene pse, od katerih jih nekaj še kaže znake življenja, nato pomečejo na tovornjake in jih odvržejo na zapuščenih odlagališčih smeti na obrobju mesta. »Vsak dan po večerni molitvi izvajamo program množičnega zastrupljanja. Delamo od desetih zvečer do tretje ure zjutraj,« je prostodušno povedal Islamudin, eden od lovcev na pse. »Ulovimo jih, zastrupimo in odvržemo na oddaljenih smetiščih, kjer jih pozneje zakopljejo.«

Brez predsodkov

Tako kot številni drugi prebivalci območja Pul-e-Čarki, kjer dela, tudi Islamudin nima pomislekov, kar zadeva pobijanje psov, saj je večina ljudi prepričanih, da so to nujni zdravstveni in varnostni ukrepi. Za zdaj ni podatkov, koliko potepuških psov v Kabulu ima steklino, vendar je med ljudmi zavladal strah, kajti ta bolezen je neredko usodna za ljudi, ki jih ugrizne ali opraska okužena žival.

Riaz Gul iz nomadskega plemena Kuči je prepričan, da je njegov 12-letni sin pred kratkim umrl zaradi ugriza steklega psa. »Pes ga je ugriznil v roko, približno 50 dni pozneje pa se je začel sin čudno vesti in na koncu je zbolel. Peljal sem ga k zdravniku in k muli, a ni nič pomagalo. Umrl je. Seveda se bojim psov. Približno dvesto jih živi v parkih na tem območju,« je zatrdil Gul.

Povsod, kjer so se doslej pojavili lovci na pse, so se začeli zbirati ljudje, ki nato gledajo, kako ti lovijo živali, jih zastrupijo in kako psi počasi umirajo. Psi so za pripadnike islama nečiste živali. V Afganistanu jih imajo večinoma za čuvaje ali za organizirane pasje boje. Zelo redki so tisti, ki imajo psa za hišnega ljubljenčka.

Potepuhov kar 100.000

»Psi napadajo ljudi, ko gredo ti v mošejo, pa tudi otroke na poti v šolo. Prenašajo različne bolezni,« je poudaril Naser Ahmad Ghori, direktor mestne sanitarne službe. »Težko je vzpostaviti kakršen koli nadzor nad njimi, saj jih je že zdaj približno 100.000, njihovo število pa se nenehno povečuje.Ljudje so se čedalje pogosteje pritoževali, veliko je bilo žrtev, zato smo v zadnjih nekaj mesecih sprožili akcijo zastrupljanja. Kratko malo smo morali ukrepati, da bi zaščitili zdravje ljudi!« je poudaril Ghori in dodal, da so z veterinarji in zdravstvenimi delavci razpravljali tudi o sterilizaciji in kastraciji psov ter o cepljenju proti steklini, vendar pri tolikšnem številu potepuških psov ta ukrepa nikakor nista bila izvedljiva. »Trenutno imamo trideset redno zaposlenih delavcev, njihova naloga pa je pobijanje psov, saj nam ti povzročajo čedalje hujše težave. Žal jih za zdaj ne moremo rešiti drugače.«

Strokovnjaki iz društev za zaščito živali trdijo, da je pobijanje psov nesprejemljivo, kruto in nesmiselno. »Strinjamo se, da je psov preveč in da je to v resnici velik problem,« je povedala Louise Hastie, britanska izseljenka, ki ima v Kabulu zavetišče za živali. »A takšni pokoli pomenijo samo to, da bodo zastrupljene pse že v nekaj tednih zamenjali novi, ki bodo prišli iz okoliških hribov, pri čemer je še toliko bolj verjetno, da bodo okuženi s steklino.

Edina dobra rešitev bi bila, da bi pse ujeli, jih sterilizirali oziroma kastrirali, cepili proti steklini in izpustili, o čemer se že dogovarjamo s predstavniki tukajšnjih oblasti. Morda prevladuje prepričanje, da dobrobit živali v deželi, kot je Afganistan, nima nikakršnega pomena, saj ima oblast celo vrsto drugih prednostnih nalog. Vendar so tudi številni Afganistanci zgroženi nad temi vsakodnevnimi pokoli. Preprosto moramo doseči, da bodo začeli drugače razmišljati tudi predstavniki oblasti,« je poudarila predstavnica društva za zaščito živali.

Ghazal Šarifi, zobozdravnica iz Kabula, je povedala, da se je v bližini svoje ambulante spoprijateljila s potepuško psičko, ki je imela kar šest mladičkov. Nekega dne jih je vse skupaj našla zastrupljene. »Lovci na pse so se mi samo smejali, ko sem jemala v roke umirajoče pasje mladičke. Ta nečloveška krutost do živali ni v skladu z islamsko vero. Ne more biti! Na lastne oči sem videla, kako so na tovornjak metali še žive pse, drugega na drugega. Še zdaj se ponoči zbujam zaradi tega grozljivega prizora.«