»Mr. Potizza«; tisti, ki je prvi razumel papeža

Janko Petrovec, dopisnik RTV Slovenija, je novinarskim kolegom v Vatikanu razložil, o čem sprašuje papež Frančišek Melanio Trump

Objavljeno
26. maj 2017 19.25
Tanja Jaklič, Valentina Plahuta Simčič
Tanja Jaklič, Valentina Plahuta Simčič
Bila je minuta sredinega dopoldneva ali pa še to ne. Ob začetku uradnega obiska ameriškega predsednika Donalda Trumpa v Vatikanu je papež Frančišek stisnil roko tudi predsednikovi ženi Melanii in jo v italijanščini vprašal, ali svojega moža hrani s ... No, in tu se je zataknilo. Melania se je smehljala, papež tudi, svetovni mediji pa so svojim bralcem in gledalcem sporočali dve različni besedi: Pizza? No, it's potizza!
Gordijski vozel je lahko presekal samo Slovenec na kraju samem, ki je pozorno prisluhnil izrečenim besedam. To je bil Janko Petrovec, dopisnik RTV Slovenija iz Rima. »Gre za slovensko sladico,« je čez mizo prišepnil kolegu z nemške tiskovne agencije. In potica je obkrožila svet.

Janko, vi ste pravzaprav tisti, ki je v svetovne medije prenesel to našo zavito in zakomplicirano jed, pa sploh niste bili blizu visokemu klepetu.

Večje državniške obiske v Vatikanu novinarji spremljamo v televizijskem prenosu, k samemu dogodku sta ponavadi pripuščena dva novinarja iz države, ki jo obisk neposredno zadeva. Tako je bilo tudi tokrat. Ker smo vedeli, da ne bo nobenih izjav po koncu srečanja, smo bili pozorni na vse najmanjše znake pred uradnimi pogovori, ki so potekali za zaprtimi vrati, in po njih.

In najmanjši znak je bila ...?

Kmalu je zakrožila novica špansko govorečih kolegov, da je papež menda vprašal Melanio, ali soproga hrani s pico. Nato sta se vrnila ameriška novinarja in povedala, da sta slišala prvo damo odgovoriti »pica« na papeževo vprašanje, ki pa ga nista slišala. Kolegi, ki delajo za tiskovne agencije in spletne strani, so se lotili pisanja člankov in ti so se – ob odsotnosti tehtnejših podatkov o vsebini uradnih pogovorov – sukali okoli ... no ja, pice. V tiskovnem središču sem sedel nasproti kolega z nemške tiskovne agencije DPA, ki je čakal, da bo vatikanska televizija poslala posnetke v mednarodno izmenjavo. Ko so kakšno uro po pogovoru prišli, sem začel pregledovati material za svoj prispevek za prvi televizijski dnevnik in pozorno prisluhnil izmenjavi besed med papežem in Melanio Trump. Glede papeževega vprašanja nisem imel nobenih dvomov, da govori o potici. Sledil je angleški prevod, ki mu je manjkala zadnja beseda, ker je medtem že tudi Melania dojela, kaj jo papež sprašuje.

Novinarji moramo očitno biti včasih tudi detektivi.

Da je dejansko odgovorila »potica« in ne »pica«, mi je postalo jasno po tem, ko so kolegi v Ljubljani izboljšali reportažni zvok posnetka. A že prej sem kolegu čez mizo rekel: »Glej, tu ne gre za pico, ampak za slovensko nacionalno sladico, ki jo papež obožuje.« Zadeva se je razširila, nekaj dvomljivcev je šlo spraševat predstavnico za javnost pri Svetem sedežu, ki se je tudi sama spomnila na papeževo sladkosnedno slabost. In potem sem seveda vsem razložil, da je papeževa nečakinja poročena s potomcem slovenskih izseljencev (kot nam je odkrila Mojca Širok), da je ljubitelj potice in vse drugo. In tako je šla potica v svet.

Eden od časopisnih naslovov se je glasil 'Small talk in big situations', torej kramljanje ob veliki priložnosti. Kako bi dogodek naslovili vi?

Najbrž bi napisal: Ni je pice čez potico.

Z zornega kota gledalca se nam je zdel papež precej hudomušen, je tak pogosto? Ali pa ga na potico veže neko močnejše čustvo.

Papež Frančišek zna biti zelo duhovit. Rad neposredno komunicira z verniki in obiskovalci. Potico pa ima preprosto rad. Podarjajo mu jo vsi slovenski politiki, ko obiščejo Vatikan. Pa, kolikor slišim, drugi ljudje tudi.

Poročali ste tudi o srečanju kardinala Rodeta in ameriške prve dame.

Za srečanje med Melanio Trump in kardinalom Rodetom, ki je potekalo v rezidenci ameriškega veleposlanika v Rimu, sem izvedel prepozno, da bi o tem lahko poročal prvi. Kardinal Rode je medtem že dal intervju za Radio Vatikan. Z njim sem sicer posnel že nekaj pogovorov. Ampak o temah, ki zadevajo Rimskokatoliško cerkev, ne o Melanii Trump.

Kako odmeven je bil Trumpov obisk v Italiji?

Trenutno sem že v Taormini na Siciliji, kamor se je predsednik Trump vrnil na vrh voditeljev držav G7. Ali bo obisk v Italiji pustil daljši vtis, bodo pokazali zaključek in sklepi srečanja. Za zdaj menim, da je dobro služil dnevni lakoti po senzacijah.

Dopisnik ste slabo leto, gledalce in poslušalce navdušujete s poročanjem o razstavah v Milanu, o maratonu v Rimu, postavite se pred Vatikan in povabite pred mikrofon medijske analitike in visoke cerkvene dostojanstvenike, da o politiki ne govorimo. Kaj je vaš novinarski moto?

Dopisniška legenda Tiziano Terzani je v knjigi Vedeževalec mi je rekel, ki sem jo prevedel pred leti, napisal, da je rudnik zgodb točno tam, kjer si. Zato se loti in koplji. Poročam iz Italije, ki je eden najbogatejših rudnikov, tako da nimam nobenega izgovora. Zanima me pa vse. No, nogomet ne najbolj.

Po izobrazbi ste dramski igralec, torej vam nastopanje ni tuje, toda najbrž gre na medijskem odru za drugačno prezenco ...

Od dvanajstih intenzivnih let na odru mi pri novinarskem delu koristi marsikaj. Predvsem imam dobro natreniran delovni spomin. V kratkem času lahko vanj naselim razmeroma veliko podatkov, iz katerih potem ustvarim zgodbo. In znam razkrinkati slabe metafore.

Ste na na Siciliji, kaj pričakujete od srečanja voditeljev najbogatejših?

Občutek imam, da so voditelji, ki jim sledim, šibki v vizijah in glasni v besedah. Zato ne pričakujem nepozabnega zaključka.