Skladiščna dediščina

Hamburški Speicherstadt in pripadajoča zgodovinska poslovna četrt od julija na seznamu Unesca.

Objavljeno
13. avgust 2015 16.53
Smilja Štravs, Kult
Smilja Štravs, Kult
»To je velik dan za Hamburg,« je dejala Maria Böhmer, predsednica Unescovega komiteja za Nemčijo.

To je bilo kmalu za tem, ko je bilo znano, da soHamburg, Laba,  Speicherstadt, Unesco, Nemčija, imenovan Speicherstadt, v Hamburgu pred mesecem dni razglasili za Unescovo svetovno kulturno dediščino.

Po navedbah Unesca gre za kompleks, ki je do današnjega dne ostal ohranjen v obliki, v kakršni je bil zgrajen. Za severnonemško mesto je to prvo in edino Unescovo »darilo« doslej, s čimer je Hamburg postal štirideseto mesto v Nemčiji, ki se je ovenčalo s tem prestižnim priznanjem za varovanje kulturne dediščine.

Kompleks je svetovni javnosti danes na ogled kot zgodovinska dediščina nemške trgovske tradicije. Skladišča so zidana iz tradicionalnega gradbenega elementa v srednji in severni Evropi, rdeče opeke, in predstavljajo pomemben del nemške arhitekturne zgodovine. To je edinstven primer poslovne gradnje v Evropi, ki zaznamuje bliskoviti vzpon mednarodne trgovine ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja. Del kompleksa ni zgolj spomenik industrijske dediščine, temveč še danes opravlja svojo funkcijo. Tam, kjer so prej skladiščili čaj, kavo in kakav, imajo danes svoje prostore tekstilna podjetja in oglaševalske agencije. Speicherstadt obsega 500.000 kvadratnih metrov površine in velja za največji trgovsko-skladiščni logistični kompleks med seboj povezanih poslopij iz 19. stoletja na svetu.

Vse od 17. stoletja so ob reki in pozneje tudi ob mnogih kanalih rasle stanovanjske, obrtniške in trgovske četrti. V drugi polovici 19. stoletja se je hamburška pristaniška infrastruktura občutno razširila. Po letu 1881, ko se je Hamburg pridružil nemški carinski uniji, je ta del mesta ostal brezcarinsko območje, kar je veliko prispevalo k razvoju mesta. Speicherstadt v današnji obliki je bil zgrajen v treh fazah med letoma 1885 in 1927 na otočju sredi Labe. Dela je vodil inženir Franz Andreas Meyer. Speicherstadt je sestavljen iz petnajstih poslopij iz rdeče opeke, zgrajenih v slogu neogotike. To je kompleks šest- do sedemnadstropnih skladiščnih poslopij in manjših stranskih stavb, ki so med seboj enovito povezani s cestami, kanali in mostovi, kar je omogočalo lahek transport z dostavnimi ladjami do skladišč. V drugi svetovni vojni je bil kompleks sicer močno poškodovan, vendar so ga po vojni na podlagi arhivskih načrtov obnovili.

Sosednji poslovni kompleks severno od skladišč tvorijo pisarne pristanišča in ladijskih družb, zgrajen pa je bil kasneje, v letih 1920 do 1940, in predstavlja prvo namensko zgrajeno poslovno četrt v Evropi. Najbolj imenitna poslovna zgradba v četrti je znamenita hiša Čile. Zgraditi jo je dal nemški podjetnik Henry B. Sloman kot darilo mestu, v katerem je odrasel, saj je kasneje kot podjetnik obogatel v Čilu; po svoji drugi domovini je hišo tudi poimenoval. Načrtoval jo je arhitekt Fritz Höger, zgrajena pa je bila leta 1924. Hiša je arhitektov poklon pristaniški dejavnosti Hamburga, kar nakazuje s svojo v oster trikotnik rezano obliko, ki spominja na ladijski kljun. Stavba je obložena s 4,8 milijona kosov temno rjave opeke, takšna fasada pa ima lastnost, da vsrka sončno svetlobo in jo potem oddaja. Stavba tako nenehno spreminja barvo, od temno rdeče do vijolične, odvisno od ure dneva in moči sonca. Hiša Čile s svojo podobo predstavlja ikono t. i. klinker ekspresionizma, kot so opečnati slog gradnje poimenovali nemški zgodovinarji.

V Hamburgu se zavedajo dejstva, da Unescov pečat močno spodbuja turizem, zato so uvrstitve na seznam toliko bolj veseli. Zgodovinska mesta s svojimi arhitekturnimi posebnostmi so zelo privlačna, v Hamburg prihajajo zlasti turisti iz skandinavskih držav, Velike Britanije, Amerike in Kitajske. V turističnih programih ogledov mesta je vožnja po kanalih Speicherstadta in sosednjega Hafencityja, nove sodobne pristaniške četrti, na čelu z nastajajočo sodobno arhitekturno ikono 21. stoletja, novo filharmonijo na Labi – dokončana bo konec leta 2016, uradno pa jo bodo odprli januarja 2017 –, že zdaj obvezna. Prav lepo je Speicherstadt obiskati tudi ponoči, ko zaradi prižganih luči deluje še posebej romantično in za skladiščni kompleks zelo netipično.

Od leta 2003 je pristaniško območje dostopno vsakomur, število turističnih zanimivosti na njem pa je zelo naraslo. Tu so svet miniaturnih železnic Miniatur Wunderland z modeli z vsega sveta, pa hamburški Dungeon, tematski muzej grajskih ječ, ki prikazuje temno plat mesta, in specializirani muzej, posvečen Speicherstadtu. V bližini so še pomorski muzej, že omenjena rastoča filharmonija in ladijski terminal Cruise Center. Leta 2017 nameravajo vzpostaviti sodoben informacijski urad za obiskovalce. Posebnih stroškov zaradi imenovanja Unesca si za zdaj v mestu ne obetajo, saj je celotno območje vzdrževano in varovano. »Okrog Speicherstadta je treba le vzpostaviti nekakšno tamponsko cono, torej zagotoviti, da poleg hiše Čile, denimo, ne bi zgradili kakšnega nebotičnika,« je dejala hamburška kulturna senatorka Barbara Kisseler.