Sodnica Judy se ne pogaja

Nihče ne postane sodnica Judy tako, da se pogaja takrat, ko od tega nima nobene koristi.    

Objavljeno
26. avgust 2017 11.09
Ju. K.
Ju. K.
Najpopularnejša ameriška televizijska sodnica Judy Sheindlin je že več kot leto dni v sodnem sporu s produkcijsko hišo, s katero je v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja sodelovala pri ustvarjanju oddaje Sodnica Judy (Judge Judy). Rebel Entertainment Partners ji v tožbi očita, da je s televizijsko mrežo CBS načrtno poskusila opehariti podjetje za njegov delež zaslužka, ki ga je prinesel nepričakovan uspeh oddaje, kar televizijska zvezda in vodstvo CBS odločno zavračata.

Ta teden je prišel v javnost posnetek njenega pričanja v zadevi,­ v katerem je 74-letna sodnica predstavila svojo plat zgodbe. Po poročanju ameriških medijev je hkrati pokazal, kaj Judy dela tako edinstveno, da na leto s snemanjem oddaje zasluži 47 milijonov ameriških dolarjev.

CBS, kot je povedala sodnica, nima druge možnosti, kot da izpolni vse njene zahteve, tudi tiste, povezane s plačilom.­ »Do zdaj jim še ni uspelo najti druge Judy. Če jo najdejo, dobro zanje.« Daleč najzanimivejši del pričanja se je nanašal na njena vsakoletna pogajanja s predsednikom televizijske mreže Lesliejem Moonvesom med večerjo v njeni najljubši restavraciji.

»Sediva za mizo, podam mu kuverto in svetujem, naj jo odpre kasneje, ko bova v miru povečerjala.« V njej je seznam želja, ki jih CBS brez ugovorov uresniči. Njeno razmišljanje je preprosto. »Če hočete ustvarjati oddajo, prav. Če nočete, jo bom producirala sama,« je pojasnila Judy. Ko ji je nekoč neki drug predstavnik mreže poskusil izročiti svojo kuverto s predlogi, ga je prijazno zavrnila, da bi to ustvarilo vtis, da se pogajata. »To niso pogajanja,« mu je pojasnila.

Revija Vanity Fair je sodnico, ki bo letos začela snemati že 22. sezono svoje oddaje, razglasila za zgled nadobudnim zvezdam. Nihče namreč ne postane sodnica Judy tako, da dela tisto, kar mu je pod častjo. Oziroma da se pogaja takrat, ko od tega nima nobene koristi.