Svet so ljudje: Hologram Billie Holiday

Znamenita pokojna jazzovska pevka se bo vrnila na oder newyorške koncertne dvorane Apollo Theater kot hologram.

Objavljeno
13. september 2015 22.49
Z. M., kultura
Z. M., kultura

To bo prva ameriška koncertna dvorana, v kateri bodo potekali koncerti s hologrami. Prvi bo novembra, ko bodo oživili Holidayevo, ki je preminula leta 1959 in je v tej dvorani imela več kot 30 nastopov. Izvedla bo nekaj zgodnjih pesmi, med drugim tudi znamenito Strange Fruit o linčanju črncev na jugu ZDA. Prvič je stopila na oder te dvorane, ko je imela 19 let. Kot pravi direktorica Apollo Theatra Jonelle Procope, bodo to izjemno tehnologijo podjetja Hologram USA uporabljali tako za koncerte kot tudi za izobraževalne namene.

Gledališče ima s podjetjem podpisano eksluzivno pogodbo, da bo tehnologijo v New Yorku uporabljalo le pri njih v naslednjih dveh letih. Ker so hologrami vse boljši, je na glasbenem trgu zanje čedalje večje povpraševanje. Prelom se je zgodil leta 2012, ko so na festivalu Coachella »oživili« raperja Tupaca Shakurja, ki je nastopil skupaj Snoop Doggom in Dr. Drejem.

Billie Holiday, s pravim imenom Eleanora Fagan, bi 7. aprila letos praznovala sto let. Ameriška jazz pevka in skladateljica je znana tudi po vzdevku Lady Day, ki ji ga je nadel njen prijatelj in glasbeni sodelavec Lester Young. S svojo pevsko tehniko je močno vplivala na številne jazz, rock in pop pevke, saj je bila ena prvih, ki je pri petju improvizirala in se poigravala s fraziranjem in različnimi tempi v pesmih. Rodila se je najstniški materi Sadie Fagan v Filadelfiji in (verjetno) očetu Clarenceu Holidayu, ki je ni poročil in jo je kot dokaj uspešen jazzovski kitarist občasno obiskoval. Ko je bila Billie stara devet let, so jo dali v dekliški popravni dom, ker ni redno hodila v šolo. Čez devet mesecev se je vrnila domov, z enajstimi pa je pustila šolo.

Takrat jo je poskušal sosed posiliti, vendar se ji ga je uspelo ubraniti; njega so obsodili, njo pa spet dali v varstvo. Nato je delala v bordelu kot deklica za vse, kasneje pa tudi kot mladoletna prostitutka v Harlemu skupaj z mamo. V zasebnem življenju je okusila veliko bolečine, imela je težave z odvisnostjo od alkohola in drog. Dolga leta je bila pod nadzorom zveznega urada za narkotike. Agenti urada so ji med drugim nadeli lisice tudi, ko je umirala v bolnišnici zaradi ciroze jeter, in opravili preiskavo sobe.